<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zadolževanje in razdolževanje podjetij - primerjava Slovenije in Češke</dc:title><dc:creator>Sedlar Kožuh,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič Hribernik,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>zadolževanje</dc:subject><dc:subject>razdolževanje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Češka republika</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2007, je kmalu sledila gospodarska kriza, v kateri pa je postalo jasno, da so se mnoga podjetja v Sloveniji v času gospodarske rasti močno zadolžila. V času krize so se prihodki podjetjem znižali, kar je zmanjšalo njihovo sposobnost za odplačevanje dolgov, podjetja pa so postala prezadolžena. V magistrski nalogi smo zato proučevali zadolženost in razdolževanje podjetij v Sloveniji v času pred nastankom krize in po njej, za primerjavo pa smo proučevali podjetja v Češki republiki. Naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela.

V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv zadolževanja in razdolževanja na gospodarsko rast. Na primeru treh večjih finančnih kriz v preteklosti smo ugotavljali vzroke za njihov nastanek in njihovo reševanje. Vsem je bilo pred nastankom krize skupno naraščanje zadolževanja in ustvarjanje nepremičninskih in/ali borznih balonov, medtem ko so bili ukrepi kot odziv na nastalo krizo različni. Predstavili smo štiri načine razdolževanja v preteklosti. Kot najpogostejši način so se v preteklosti pojavljali varčevalni ukrepi, kar je najpogostejši način tudi v sedanji krizi. Nazadnje smo predstavili še sistemske ukrepe za pospešitev razdolževanja podjetij.

V empiričnem delu smo na osnovi pridobljenih podatkov iz finančnih izkazov  podjetij preverjali tri hipoteze. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in medsebojno primerjali gibanje dolga, stopnje zadolženosti podjetij in vire, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje v Sloveniji in Češki republiki v izbranih sektorjih gospodarstva v obdobju 2004-2013, s čimer smo ugotavljali tudi, kako poteka proces razdolževanja v podjetjih izbranih sektorjev v obeh državah. V okviru preverjanja hipotez smo ugotovili, da so podjetja v Sloveniji bolj zadolžena kot podjetja v Češki republiki, da so bila podjetja v Sloveniji v vseh opazovanih sektorjih prezadolžena že v obdobju pred nastankom krize, medtem ko so bila podjetja v Češki republiki v času pred nastankom krize prezadolžena v dveh od treh opazovanih sektorjev ter da se podjetja v Češki republiki uspešneje razdolžujejo kot podjetja v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[A. Sedlar Kožuh]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-02 22:44:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>58997</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 658.14/.17</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12476444</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LG5FOVDL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
