VZDRŽNOST FINANCIRANJA VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJIOrnik, Lidija (Avtor) Mlinarič, Franjo (Mentor) visoko šolstvoučinkovitostvzdržnostfinanciranjeSlovenijaSlovenija za visokošolsko izobraževanje iz javnih sredstev namenja nadpovprečno velik delež BDP-ja v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije. Upravičeno je pričakovati, da so javna sredstva porabljena v skladu s cilji poslovno-finančnih načel in s predpisi, ki urejajo področje visokega šolstva. Pri ugotavljanju vzdržnosti financiranja izobraževanja v visokem šolstvu so nefinančni kazalniki ključnega pomena. Število brezposelnih z visokošolsko izobrazbo narašča, zato mora Slovenija izobraževati perspektivne kadre in vlagati finančna sredstva v tiste visokošolske študijske programe, ki omogočajo diplomantom primerno zaposlitev. Način financiranja je treba urediti tako, da bo sistem družbi zagotavljal tržno relevantna znanja ob primerni porabi finančnih sredstev. Slovenija je leta 2014 dosegla evropski in nacionalni cilj izobraženosti na terciarni ravni. Javno financiranje izobraževanja v visokem šolstvu, ki izobražuje nezaposljive diplomante in celo preveč izobražene zaposlene, je nevzdržno. Nevzdržen sistem financiranja visokega šolstva je treba prenoviti tako, da bo ta dolgoročno vzdržen.[L. Ornik]20162016-05-03 08:24:01Diplomsko delo59014UDK: 378COBISS_ID: 12504348NUK URN: URN:SI:UM:DK:DP5MZWAAsl