<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OBNAŠANJE ŽVIŽGAČEV V RAČUNOVODSTVU - PRIMER SLOVENIJE</dc:title><dc:creator>Koprivnik,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarski kriminal</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>računovodstvo</dc:subject><dc:subject>računovodja</dc:subject><dc:subject>žvižganje</dc:subject><dc:subject>žvižgač</dc:subject><dc:description>Še vedno živimo v času slabega gospodarskega stanja, katerega posledice se kažejo tudi v porastu gospodarskega kriminala. Glede na to, da je gospodarski kriminal vedno težje odkrivati, so lahko žvižgači ključnega pomena pri odkrivanju in preprečevanju le-tega. V podjetjih so pogosto priča gospodarskemu kriminalu ravno računovodje, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na njih. Problem, ki smo si ga zastavili v magistrskem delu je, da ni znano, kateri demografski dejavniki vplivajo na obnašanje računovodij v Sloveniji, kadar gre za pripravljenost žvižganja o neetičnih dejanjih. 
V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej s pomočjo različne literature predstavili pojem gospodarskega kriminala in proučili povezanost gospodarskega kriminala z računovodstvom. V nadaljevanju smo predstavili pojem žvižganja in opredelili pojem žvižgač ter predstavili posledice žvižganja in preučili, kako je s pravno zaščito žvižgačev pri nas. 
Raziskavo smo izvedli med računovodji s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi smo preverjali razlike med računovodji o nameri za prijavo glede na demografske spremenljivke z zastavljenimi scenariji. Pridobljene odgovore računovodij smo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS. 
Z analizo rezultatov glede na zastavljene scenarije smo ugotovili, da so anketirani računovodje mnenja, da je manj verjetno, da bodo računovodje v opisanih scenarijih pripravljeni žvižgati ustreznim organom o ugotovljenih nepravilnostih. Rezultati pri preverjanju zastavljenih hipotez so pokazali, da med pripravljenostjo za žvižganje do neetičnega ravnanja glede na demografske spremenljivke ne obstajajo statistično značilne razlike. Vseh šest postavljenih hipotez smo ovrgli.</dc:description><dc:publisher>[T. Koprivnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-04 10:14:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59097</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3/.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12448284</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:E7UHIYIQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
