<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava presejalnih orodij za oceno stanja prehranjenosti pri hospitaliziranih bolnikih v kliniki Golnik</dc:title><dc:creator>Kosten,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balantič,	Zvonko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lainščak,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranjenost</dc:subject><dc:subject>orodja za oceno prehranjenosti</dc:subject><dc:subject>pusta mišična masa</dc:subject><dc:subject>prehranska ocena</dc:subject><dc:subject>indeks puste telesne mase</dc:subject><dc:description>Izhodišča 
Podhranjenost je velik problem bolnikov v bolnišnicah. Identificiramo jo lahko s prehranskim presejanjem. Bolniki s podhranjenostjo imajo daljšo ležalno dobo, slabši izid zdravljenja in slabšo prognozo, zato je pomembno, da podhranjenost prepoznamo in jo poskušamo obravnavati. 
Namen
V raziskavi smo želeli preveriti, ali so vsa orodja za oceno prehranjenosti enaka in ali obstaja povezava med rezultati, pridobljenimi z orodji in izmerjeno telesno sestavo. 
Raziskovalna metodologija 
V prospektivno raziskavo, kjer smo primerjali šest presejalnih orodij za oceno prehranjenosti bolnikov, smo vključili 336 bolnikov. Oceno prehranjenosti smo opravili s šestimi orodji za oceno prehranjenosti:  MNA - Mini Nutritional Assessment, NRS 2002 - Nutritional Risk Screening 2002, MUST- Malnutrition Universal Screening Tool, NRI - Nutritional Risk Index, SGA - Subjective Global Assessment in GNRI - Geriatric Nutritional Risk Factor.  Opravili smo  antropometrične meritve, merjenje telesne sestave z bioelektrično impedanco in pridobili rezultate ostalih preiskav. Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. Podatke smo analizirali s programom SPSS 19.0 (SPSS INC, 2010, USA) in Excell 2010. Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom,  kategorične spremenljivke pa smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Student´s t testom, Mann Whitneyjevim U-testom in hi-kvadrat testom. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije in izračunali koeficient kapa. 
Rezultati 
Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67,42 ± 13,68 let, 52,4 % je bilo moških. Podhranjenih glede na orodja MNA, NRS 2002, MUST, SGA, NRI, GNRI je bilo 8,6 %, 9,5 %, 15,5 %, 8,3 %, 25,5 %, 3,6 % vključenih bolnikov.  Tveganje za podhranjenost smo opazili pri 34,5 %, 0%, 12,2 %, 43,2 %, 6,7 % in 6,2 % bolnikov. Pri vseh orodjih so imeli dobro prehranjeni bolniki značilno boljše 6-mesečno preživetje od podhranjenih bolnikov. (p &lt; 0,001 za vse). Bolniki s podhranjenostjo ocenjeni z MNA, NRS 2002 in NRI so imeli statistično značilno daljšo ležalno dobo od dobro prehranjenih bolnikov (p &lt; 0,05).
Dobro prehranjeni bolniki so imeli značilno višji FFMI od bolnikov s podhranjenostjo. 
Zaključki
Ugotovili smo, da z različnimi orodji za prehransko presejanje identificiramo različne odstotke podhranjenih bolnikov. Pri vprašalnikih MNA, NRI, SGA, MUST in NRS 2002 imajo podhranjeni bolniki slabše preživetje od bolnikov s tveganjem za podhranjenost in od dobro prehranjenih bolnikov. Pri vseh orodjih imajo podhranjeni bolniki daljšo ležalno dobo in nižji FFMI kot dobro prehranjeni bolniki.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-04 23:36:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59125</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7601171</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EXZS7LAY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
