<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POMEN TRAJNOSTNIH VIDIKOV PRIDOBIVANJA SUROVINSKIH VIROV V OSKRBNIH VERIGAH:  PRIMER PALMINEGA OLJA</dc:title><dc:creator>Andrejić,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Radonjič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>trajnostna pridelava</dc:subject><dc:subject>trajnostni vidiki</dc:subject><dc:subject>certifikat za trajnostno palmino olje.</dc:subject><dc:description>Trajnostno razvoj je trend, ki ima v sodobni družbi vedno večji pomen, saj vpliva na kakovost življenja današnjih in prihodnjih generacij.  Vloga trajnostnega razvoja je vzdrževanje občutljivega ravnovesja med izboljšanjem človeškega življenjskega sloga in dobrega počutja na eni strani in na drugi ohranjanje naravnih  virov, ekosistemov, od katerih so odvisni današnje in prihodnje generacije. Obsega tri glavne vidike: okoljskega, socialnega in ekonomskega. Implementacija trajnostnega razvoja v vse plasti človekovega delovanja in življenja je ključnega pomena njegov obstoj. V diplomskem delu sem obravnavala trajnostni vidik pridobivanja surovine: palmino olje, ki ima široko uporabno območje, kot sestavina v prehrambeni in kozmetični industriji ter v industriji biogoriv. Surovina ima širšo uporabo zato, ker je njena pridelava poceni in omogoča velik obseg pridelka, ne nazadnje je tudi zelo uporabna sestavina v mnogih izdelkih. Pridelava palminega olja ima tudi negativen vpliv na trajnostni razvoj. Analizirala sem vse tri vidike pridelave palminega olja, ekonomskega, okoljskega in socialnega, iz vidika pozitivnega in negativnega vpliva na trajnost. V raziskavo sem zajela večja podjetja, ki uporabljajo to surovino in so naravnana trajnostno, potek oskrbnih verig ter organizacije, ki si prizadevajo za  uporabo certificiranega trajnostnega palminega olja. Za reševanje problematike pri pridobivanju trajnostnega palminega olja se bodo morale vključiti vlade vseh vpletenih držav, tako izvoznih kot uvoznih, organizacije, proizvajalci, trgovci in nenazadnje končni porabniki.</dc:description><dc:publisher>[A. Andrejić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-05 07:40:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59127</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502.131.1</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12515868</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZCQZIKL8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
