<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava konceptov načrtovanja montažnih linij kuhalnih aparatov</dc:title><dc:creator>Turičnik,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buchmeister,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ačko,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sestava</dc:subject><dc:subject>uravnoteženje delovnih mest</dc:subject><dc:subject>konstanten delovni takt</dc:subject><dc:subject>konstantno število delavcev</dc:subject><dc:description>Znotraj skupine Gorenje d.d. uporabljamo dva načina načrtovanja proizvodnje kuhalnih aparatov na montažnih linijah. Pri prvem načinu je takt linije konstanten, ne glede na težavnost aparata, ki se sestavlja. V tem primeru na montažno linijo dodajamo oziroma odvzemamo delavce glede na težavnost sestave aparata. Pri drugem načinu načrtovanja je, ne glede na težavnost sestave aparata, število delavcev konstantno. To pomeni, da se v primeru, ko izdelujemo zahtevnejše aparate, le-teh izdela manj, kot če proizvajamo enostavnejše  aparate. 
Da lahko naredimo simulacijo plana za obe varianti in primerjamo zasedenost delavcev v posameznih proizvodnih oddelkih, je potrebno najprej uravnotežiti delovna mesta za varianto s fiksnim številom delavcev. Uravnoteženje izvedemo  po metodi Helgeson-Birnie. Na ta način  lahko določimo proizvodne takte in definiramo mesečni plan aparatov za simulacijo.
Simulacijo zasedenosti delavcev po posameznih oddelkih izvedemo s pomočjo aplikacije v programskem orodju SAP. Izvedemo jo za varianto s konstantnim številom delavcev (KŠD) in varianto s konstantnim delovnim taktom (KDT). Simulacijo izvedemo za tri različne  scenarije. Pri prvem scenariju upoštevamo strukturo aparatov, ki jo trenutno proizvajamo. Pri drugem scenariju povečamo delež aparatov, ki so zahtevnejši za sestavo, v tretjem scenariju pa je največji delež aparatov, ki so najenostavnejši za sestavo.
Analiza dobljenih podatkov pokaže, da je v vseh treh primerih bolje načrtovati izdelavo aparatov na montažni liniji tako, da je delovni takt konstanten. 
V tem primeru je boljša tako zasedenost delavcev kot tudi produktivnost, prav tako pa je večje tudi število izdelanih  aparatov v določenem časovnem obdobju.</dc:description><dc:publisher>B. Turičnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-08 15:00:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>59185</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.103:658.515(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19802902</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QLZ9RHHJ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
