<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KVALITETA NANOSA FFS V NASADU JABLAN V ODVISNOSTI OD HITROSTI VOŽNJE PRŠILNIKA</dc:title><dc:creator>Zupan,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vindiš,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pršilnik</dc:subject><dc:subject>nanos</dc:subject><dc:subject>depozit</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti, ali in kako hitrost vožnje pri pršenju vpliva na količino depozita škropilne brozge na jablanah? Testiranje smo opravili v dveh različnih nasadih jablan pri dveh različnih hitrostih vožnje (6 in 9 km/h), dveh strojih in pri uporabi dveh različnih šob (Albuz ATR in Albuz TVI).  Prvi stroj je imel standardni aksialni ventilator z enovitim zračnim tokom, drugi stroj pa je imel dva ventilatorja, ki sta imela združen tok zraka. Povečanje hitrosti vožnje iz 6 na 9 km/h povzroči povečanje izenačenosti pokrovnosti in normaliziranih depozitov znotraj različnih točk dreves in tudi med obodom krošnje in notranjim delom. Pri obeh strojih s povečevanjem hitrosti  dobimo izboljšanje kakovosti nanosa na zunanjem delu krošnje.  Pri prvem stroju  se to zgodi predvsem na račun  podaljšanja poti zraka skozi krošnjo (manjše odnašanje depozita iz robne cone),  pri drugem stroju pa na podoben način in delno na račun zmanjšanja depozicije v notranjosti krošnje (večji povratni upor zračnega toka proti obodu). Uporaba šobe TVI je v primerjavi s šobo ATR pri obeh gojitvenih oblikah nekoliko izboljšala kakovost nanosa v zgornjem delu krošnje in na obodu krošnje, a nekoliko zmanjšala v spodnjem delu krošnje in na spodnji strani listov.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-09 13:25:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59205</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:W8IQWS5M</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
