<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU PRI MALIH DELODAJALCIH</dc:title><dc:creator>Gorenjak,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja pri delu</dc:subject><dc:subject>Zakon o varnosti in zdravju pri delu</dc:subject><dc:subject>izvajanje promocije zdravja pri delu</dc:subject><dc:subject>ukrepi promocije zdravja pri delu</dc:subject><dc:description>V delovnem okolju se še zmeraj ne namenja zadostne pozornosti zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Ker zdravja ne gre ločevati na zasebno zdravje in zdravje na delovnem mestu, je še posebej pomembno, da se v delovnem okolju spodbuja dobro zdravje, saj le zdrava delovna sila je kakovostna in je lahko kos globalni konkurenci. Opozoriti velja, da se danes soočamo s staranjem delovne sile. Z leti se zdravje zaposlenih slabša, zato je potrebno ustrezno ukrepati, če želimo, da ostanejo aktivni in produktivni čim dlje v starost. Dandanes je zavedanje o koristnosti varnega in zdravju naklonjenega delovnega okolja v slovenskem prostoru še zmeraj na dokaj nizki ravni. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 43/2011; v nadaljevanju ZVZD-1), ki je v veljavi od decembra 2011, vključuje promocijo zdravja pri delu (v nadaljevanju PZD). Po novem zakonu je delodajalec dolžan načrtovati in izvajati promocijo zdravja, zanjo zagotoviti potrebna sredstva ter določiti način spremljanja njenega izvajanja. Iz našega gledišča je problem v mišljenju delodajalcev, ki novo zahtevo, glede na spoznanja pripravljavcev študije, vidijo kot dodatno obremenitev in strošek. V poglavjih teoretičnega dela magistrskega dela smo opredelili temeljne pojme, predstavili ZVZD-1, opisali proces izvajanja PZD in predstavili nekaj podprogramov s predlogi ukrepov. V praktičnem delu pričujočega dela je opisana študija o promociji zdravja na delovnem mestu pri malih delodajalcih. 

Pripravljavci študije so ugotavljali kakšno je stanje na področju varnosti in zdravja pri delu pri malih delodajalcih in v kolikšni meri mali delodajalci v praksi načrtujejo, izvajajo in spremljajo PZD. Izsledki raziskave kažejo, da je poznavanje in izvajanje zakonskih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu razmeroma dobro. Podjetja za izvajanje zakonsko predpisanih ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu najemajo predvsem zunanje izvajalce. Izpostaviti velja ugotovitev, da se tako zaposleni kot tudi delodajalci zavedajo, da delo vpliva na zdravje človeka. Ugotovili smo, da precejšen delež t.i. mikro podjetij nima izdelanega načrta promocije zdravja in da precejšen delež sodelujočih ni seznanjen s tem ali ima njihovo podjetje izdelan načrt promocije zdravja. V okviru promocije zdravja podjetja nudijo predvsem športne in tematske aktivnosti. Večina delodajalcev naj bi spremljala izvajanje programov promocije zdravja. Pripravljavci študije so nekajkrat izrazili dvom v pristnost dobljenih rezultatov, saj delodajalci običajno ne želijo priznati, da zakonskih predpisov ne izpolnjujejo, zaradi strahu pred sankcijami s strani pristojnega inšpektorata. Menimo, da je potrebna sprememba miselnosti, in sicer delodajalci morajo v izvajanju PZD videti korist, ne pa dodatno obremenitev in strošek.</dc:description><dc:publisher>[K. Gorenjak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-10 18:48:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59241</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.4</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12331036</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:HOCKCRUY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
