<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Feminizem in marksizem v Zlati beležnici</dc:title><dc:creator>Lepoša,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Doris Lessing</dc:subject><dc:subject>Zlata beležnica</dc:subject><dc:subject>feminizem</dc:subject><dc:subject>marksizem</dc:subject><dc:subject>svoboda</dc:subject><dc:subject>ujetost.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Feminizem in marksizem v Zlati beležnici se ukvarja z analizo romana z vidika feminističnih in marksističnih motivov. Na začetku diplomskega dela sem predstavila pisateljico Doris Lessing, ki je za pričujoče delo prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Roman Zlata beležnica se začne z naslovom Svobodne ženske. Svoboda se prepleta skozi celoten roman, navsezadnje tudi priimek glavnega ženskega lika Anne Freeman simbolno nakazuje na svobodnega človeka.

Izid romana Zlata beležnica časovno sovpada z drugim valom feminizma, zato sem se najprej osredotočila na feminizem. Kot osnovo za raziskovanje feminizma sem izpostavila svobodno žensko in njen pogled na poroko, materinstvo, tabu, seksualnost in ujetost. V posameznih beležnicah sem poiskala misli, čustva in intimne izpovedi, v katerih se ti motivi odražajo. V romanu sem odstirala žensko doživljanje sveta, ki se rešuje tradicionalnih in moralnih okvirjev družbe.

Od 1953 do 1956 je bila Doris Lessing včlanjena v komunistično partijo. V tretjem delu diplomskega dela sem idejno ozadje romana povezala z marksizmom. Najprej sem se dotaknila teorije marksizma in marksistične literarne kritike. Marksistične motive sem analizirala skozi aktualne debate znotraj komunistične partije, in sicer v Črni in Rdeči beležnici. Gre za motive, ki odkrito obravnavajo odnose med različnimi razredi v družbi. Hkrati sem marksizem postavila kot vzporednico za problematiziranje odnosa do umetniškega ustvarjanja. Ta se kaže v motivu umetnice in njenih razočaranj ob stikih z založniškimi hišami.

Anna se na koncu kot individuum sprejme v vsej svoji razpršenosti in se na ta način osvobodi.</dc:description><dc:publisher>[N. Lepoša]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-17 18:08:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59447</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 821.111.09(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22298888</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MHVAQADT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
