<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DAVČNOPRAVNI VIDIKI ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM ALI ZARADI NJEGA</dc:title><dc:creator>Pridigar,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konfiskacija</dc:subject><dc:subject>odvzem premoženjske koristi</dc:subject><dc:subject>višina premoženjske koristi</dc:subject><dc:subject>stroški kaznivega dejanja</dc:subject><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>davek od dohodka pravnih oseb</dc:subject><dc:subject>DDV</dc:subject><dc:subject>ZOPNI</dc:subject><dc:subject>obdavčitev nenapovedanih dohodkov</dc:subject><dc:subject>ekonomske posledice kaznivega dejanja</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi avtor obravnava davčne vplive odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z vidika oseb, katerim je premoženjska korist odvzeta – storilca kaznivega dejanja ali prejemnika premoženjske koristi ter z vidika oškodovanca kaznivega dejanja.  

Uvodoma je institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, uvrščen v sistem odvzema premoženja. Pri tem je analizirano razmerje med odvzemom premoženjske koristi, odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov. Podrobno je obravnavan način izračuna višine premoženjske koristi, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena stroškom kaznivega dejanja ter vplivu obračunanih in plačanih davkov na višino premoženjske koristi. 

Magistrska naloga z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine podrobno obravnava vpliv odvzete premoženjske koristi na že obračunane davke pri osebi, ki ji je bila premoženjska korist odvzeta. Pridobljena kazenskopravna izhodišča o višini premoženjske koristi so podlaga za izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij prehoda premoženja kot posledice kaznivega dejanja na strani storilca kaznivega dejanja in na strani oškodovanca. Magistrska naloga poda odgovore na številna vprašanja o davčnih vplivih kaznivih dejanj in kazenskega postopka ter razmerjih med odvzemom premoženjske koristi po kazenskem zakoniku, odvzemu premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov po ZDavP-2.

Iz zaključnih ugotovitev so razvidni vplivi posameznih davkov na višino premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter vplivi odvzema premoženjske koristi na davčne obveznosti storilca ali prejemnika premoženjske koristi in oškodovanca. Takšne ugotovitve potrjujejo, da prehod premoženja, ki je posledica kaznivega dejanja, za storilca in oškodovanca predstavlja ekonomske posledice, ki so predmet obdavčitve. Hkrati ugotovitve v magistrski nalogi dajejo koristno teoretično podlago sodiščem ter strankam v kazenskem postopku pri odločanju o odvzemu premoženjske koristi in ugotavljanju višine le-te ter davčnemu organu in strankam v davčnih postopkih za pravilno davčno obravnavo ekonomskih posledic kaznivih dejanj.</dc:description><dc:publisher>[I. Pridigar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-18 11:07:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>59467</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.22(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5171755</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VYEJ8SMI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
