Razvoj terminologije v učbenikih za poučevanje matematike od 18. do 20. stoletjaRadosavljević, Ljiljana (Avtor) Ulčnik, Natalija (Mentor) terminologijaterminmatematikarazvojšolstvoučbenikislovenski jezikterminološki slovarMagistrsko delo se osredotoča na obravnavo razvoja matematične terminologije v osnovnošolskih učbenikih, in sicer v obdobju od 18. stoletja, ko izidejo Pohlinove Bukvice za rajtengo (1781), do štiridesetih let 20. stoletja, ko izidejo Računice za ljudske šole I–IV. V teoretičnem delu so sprva opredeljeni osnovni pojmi (termin, terminologija; matematika, aritmetika, algebra, geometrija, logika idr.), nato pa so učbeniki obravnavani v prostoru in času  kot del določenega šolskega sistema; predstavljeni so tudi učni načrti za poučevanje matematike in avtorji oz. prevajalci izbranega nabora matematičnih učbenikov. Izbrano učbeniško gradivo je v nadaljevanju magistrskega dela predstavljeno tudi na vsebinski in jezikovno-stilni ravni. Temeljna raziskovalna vprašanja so bila vezana na ustaljevanje matematičnega izrazja in okoliščine, ki so vplivale na ta proces. V analitičnem delu izpisu strokovnega izrazja sledita njegova klasifikacija in analiza na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni; preverjen je tudi izvor zbranega izrazja in njegova prisotnost v izbranih splošnih in terminoloških slovarjih. Ugotovitev, da je kar 83 % izrazov neprevzetih, je presenetljiva. Prav tako je presenetljivo, da določeni izrazi, ki so še danes v rabi, v Vadnalovem slovarju Matematična terminologija (1974) niso zajeti; med nezajetimi pa so tudi izrazi, ki jih SSKJ vsebuje. V magistrskem delu je bilo med drugim ugotovljeno, da se v starejšem učbeniškem gradivu zaradi individualnih terminoloških oz. jezikovnih prizadevanj pojavljajo večje razlike na vseh preučevanih nivojih in da je v vseh učbenikih v okviru obravnavane terminologije malo večpomenskih izrazov in homonimov. Ustaljevanje izrazja se v novejših učbenikih kaže tudi z rabo enotne terminologije in izrazov, ki so bili v splošne slovarje sprejeti kot matematični termini; delež izrazov, ki so zajeti v SSKJ, je vedno večji, delež izrazov, ki jih v SSKJ ne zasledimo ali pa se pojavljajo le kot enakoizraznice slovarskim iztočnicam, je vedno manjši. V obravnavanih učbenikih je prisotna tudi sopomenskost izrazja, vendar je v novejših učbenikih zaradi ustaljevanja matematične terminologije manj izrazita. [L. Radosavljević]20162016-05-18 12:51:28Magistrsko delo59472UDK: 811.163.6'373.46:51(075)"17/19"(043.2)COBISS_ID: 22683656NUK URN: URN:SI:UM:DK:4LJXAM27sl