OPTIMIZACIJA DDV V FINANČNEM SEKTORJULukač, Sašo (Avtor) Škof, Bojan (Mentor) testKer so davki prisilne dajatve, davčni zavezanci stremijo k temu, da svoje ekonomske interese v čim večji meri zaščitijo. Pri tem se poslužujejo različnih tehnik, od legalnih in legitimnih, kot so koriščenje davčnih olajšav in izbira najugodnejše pravno-formalne oblike organiziranja, pa vse do nelegalnih in seveda nelegitimnih, ki predstavljajo davčne utaje. Nekje vmes, brez jasne meje med legalnim in (pogojno) legitimnim ter nelegalnim, obstajajo metode davčnega izogibanja. V magistrskem delu so predstavljene različne oblike davčnega načrtovanja, ki se ga lahko poslužijo finančne institucije v okviru svojega poslovanja, z namenom optimizacije DDV, saj neodbitni davek predstavlja stroškovno komponento poslovanja finančnih institucij. Na podlagi primerjalno-pravne analize so v delu predstavljena štiri področja, ki se jih slovenski zavezanci v finančnem sektorju pri načrtovanju svojih obveznosti na področju DDV, bodisi zaradi neznanja ali pomanjkanja pravno-poslovne prakse, ne poslužujejo. Rezultat davčnega planiranja zavezancev ne sme privesti v sfero davčnega utajevanja, kar pa je posredno povezano tudi z doktrino zlorabe prava EU kot pravno normo, razvito s sodno prakso Sodišča EU, saj lahko pomeni izgubo zavezančevih pravic, temelječih na relevantnem pravnem aktu EU. Pri tem je potrebno imeti v mislih izjavo angleškega sodnika Tomlina, da »vsak zavezanec, ki zna, je upravičen urediti svoje zadeve tako, da je njegova davčna obveznost, v skladu z zakonom, nižja kot bi bila sicer. V kolikor mu uspe zadeve strukturirati na način, da si zagotovi nižjo davčno obveznost, kljub morebitnemu nestrinjanju davčne uprave ali drugih davčnih zavezancev z njegovo iznajdljivostjo, ga ni mogoče prisiliti k plačilu višje davčne obveznosti«.[S. Lukač]20162016-05-18 19:58:11Magistrsko delo59483UDK: 336.22(043.3)COBISS_ID: 5289259NUK URN: URN:SI:UM:DK:CP8UCNB2sl