<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VKLJUČEVANJE ŽENSK NA VODILNE POLOŽAJE V EVROPI</dc:title><dc:creator>Hauptman,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vodenje</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>vodilni položaji</dc:subject><dc:subject>neenakost spolov</dc:subject><dc:subject>kvote</dc:subject><dc:description>Problematika neenakopravnosti žensk je aktualna že dolgo časa. Spremembe, ki so se bolj opazno začele pojavljati po sprejetju volilne pravice za ženske, so danes dosegle povsem nove razsežnosti. Če so nekoč ženske lahko samo volile, so danes lahko tudi izvoljene. Ker pa je črno na belem pogosto samo formalni zapis, v praksi pa se stvari izkažejo drugače, smo se v tem magistrskem delu osredotočili na to temo. Vključevanje žensk na vodilne položaje predstavlja velik premik za gospodarstvo in globalno okolje, kot tudi za žensko kot osebo. Vodenje bi naj bila domena moškega posameznika, kar pa je v današnjih časih sporno z načeli demokracije in s tem tako opevane enakopravnosti spolov. Položaj, ki ga lahko dosežejo ženske danes, je po kvaliteti dela povsem enakopraven moškemu. V tej magistrski nalogi smo tako začeli z obravnavo managementa, ki nam je služil kot izhodiščni dejavnik pri opredelitvi naslednjega poglavja o vodenju. Predstavili smo različne definicije vodenja, kaj obravnava, kako ga opredeljujejo različni avtorji ter opisali tudi stile vodenja in modele vodenja. Nadalje smo se posvetili vodji kot osebi in iskali lastnosti, ki iz posameznika ustvarijo dobro vodjo. Ker je vodja lahko moškega ali ženskega spola, smo prikazali tudi razlike med moškim in ženskim vodenjem. Ženska in moški se razlikujeta tako po bioloških faktorjih, kot tudi po družbenih. Povzeli smo tudi tipično ženske lastnosti, zaradi katerih naj bi bilo žensko vodenje več kot uspešno. V četrtem poglavju je osrednja tema neenakovreden položaj spolov. Razlike se pojavljajo na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, mi pa smo v tem delu predstavili predvsem razlike med plačami, izobrazbo, upokojitvijo in odprli temo tudi o aktualnem problemu žensk, to je vprašanje o materinstvu. Kasneje smo iskali načine usklajevanja med delom in družino. V naslednjem, petem poglavju, pa je glavna beseda tekla o napredku žensk. Danes je položaj žensk mnogo boljši kot je bil nekaj desetletij nazaj. Ker pa enakopravnost spolov v praksi kljub urejeni zakonodaji še vedno ni takšna, kot je na papirju, smo osvetlili ukrepe za povečanje žensk na vodilnih položajih. Izpostavili smo uvedbo kvot, ki velja za enega izmed uspešnejših mehanizmov za vključevanje žensk na vodilne položaje. Prikazali smo tudi napredek žensk v številkah, torej kako se je število žensk na vodilnih položajih spreminjalo izpred nekaj let do današnjih dni. V zadnjem poglavju pa je tema namenjena primerom uspešnih žensk v Evropi, ki trenutno delujejo na vodilnih položajih in ki so kljub neenakopravni obravnavi, o kateri smo predhodno govorili, uspele zgraditi svojo kariero. Predstavili smo tudi nekaj uspešnih žensk v Sloveniji. Pogledali smo še, kakšno je stanje žensk na vodilnih položajih v Sloveniji ter nenazadnje podali svoje ugotovitve. Na koncu smo predstavili še predloge za izboljšave, ki lahko služijo kot dobra iztočnica za prihodnje cilje k boljšemu doseganju enakopravnosti spolov.</dc:description><dc:publisher>[A. Hauptman]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-20 20:52:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59544</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12444188</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XAUULUHC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
