POSLEDICE SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA MLADIH ZA DOLOČEN ČASRajić, Gordana (Avtor) Mežnar, Drago (Mentor) mladidelovno razmerjepogodba o zaposlitvizaposlitev za določen časNaraščanje fleksibilnosti trga dela je povezano s pojavom fleksibilnih oblik zaposlovanja. Slednje predstavlja način prilagajanja tržnim razmeram. Fleksibilne oblike zaposlovanja opredelimo kot zaposlitve, ki niso resne. Delodajalci se z vidika stroge delovne zakonodaje in administrativnih postopkov raje odločajo za fleksibilnejše oblike zaposlovanja. Uporaba fleksibilnih oblik zaposlovanja se med državami razlikuje, kar je povezano z močno vlogo sindikatov v posamezni državi ter s prepričanjem delavcev, da so atipične oblike zaposlovanja »slabe«. Vzroki za povečan obseg fleksibilnih oblik zaposlovanja so različni. Delodajalci vzpodbujajo fleksibilizacijo trga, saj le-ta omogoča hitrejše prilagajanje konkurenčnemu okolju. Primer tega je odprava stroškov, povezanih z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Nekatere oblike fleksibilnega zaposlovanja pa vzpodbujajo sami zaposleni. Slednje je ugodno predvsem z vidika usklajevanja poslovnega in družinskega življenja. Konvencija MOD in Direktive EU poudarjajo pomen zagotavljanja boljših delovnih in življenjskih pogojev s pospeševanjem fleksibilizacije trga dela, ob upoštevanju strukturnih sprememb trga in pogojev visoke brezposelnosti. Pri tem je potrebno upoštevati interese delodajalca in zaposlenega. Temeljni mednarodni standard, vezan na fleksibilne oblike zaposlovanja, uveljavlja načelo enakega obravnavanja zaposlenih, ki so zaposleni v fleksibilnejših oblikah zaposlitve v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcu, ki opravljajo delo skladno s tradicionalnim modelom delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi za neodločen čas. Slednje državam članicam EU predstavlja pomemben izziv.20162016-05-22 14:02:49Diplomsko delo/naloga59561COBISS_ID: 7649555NUK URN: URN:SI:UM:DK:PUOIBDASsl