ZGODNJE IZKUŠNJE Z LITERATURO IN OTROKOVA USPEŠNOST PRI MATERINŠČINICizerl, Maja (Avtor) Kordigel Aberšek, Metka (Mentor) zgodnja pismenostopismenjevanjegovorna kompetencabranjeCilj diplomske naloge z naslovom Zgodnje izkušnje z literaturo in otrokova uspešnost pri materinščini je ugotoviti, kako zgodnje izkušnje z literaturo kasneje vplivajo na otrokovo uspešnost pri opismenjevanju. Predvideno je, da literarnoestetsko stimulativno okolje pozitivno vpliva na razvoj jezikovne kompetence, literarnorecepcijskih zmožnosti in pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili pismenost in spregovorili o zgodnji pismenosti, govorni kompetenci in razvoju recepcijskih zmožnosti. Spregovorili smo o povezavi med opismenjevanjem, govornim razvojem in predhodnimi izkušnjami z literaturo. Opredelili smo tudi družinsko pismenost in znotraj družinske pismenosti pisali o vplivu družine na pismenost otrok, literarnoestetsko stimulativnem okolju, motivaciji otrok za branje, družinskem branju in njihovih dejavnostih ob branju ter vplivu televizije in drugih medijev. Na koncu teoretičnega dela smo spregovorili še o vlogi vrtca. Empirični del diplomske naloge vsebuje rezultate raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo kvalitativne metode raziskovanja. Do rezultatov smo prišli s pomočjo polstrukturiranega intervjuja učencev, poročil učiteljice in pisem staršev. Raziskava je razdeljena na tri dele. V prvem delu raziskave smo intervjuvali 16 učencev 2. razreda osnovne šole. Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi učenci v predšolskem obdobju deležni branja in imajo doma zaloge pravljic, veliko učencev pa je skupno branje s starši nadaljevalo tudi v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je večina učencev začela brati in pisati pri 6. letih, pred vstopom v šolo, česar jih je naučila mama. Skoraj vsem se je opismenjevanje zdelo težko. V drugem delu raziskave smo za mnenje povprašali učiteljico in rezultati so pokazali, da ima večina tistih učencev, ki prihajajo iz stimulativnega okolja, boljše bralne in pisalne zmožnosti ter dobro govorno kompetenco. V tretjem delu so na vprašanja odgovorili starši in odgovore zajeli v pismo. Ugotovljeno je bilo, da se vsi starši zavedajo pomembnosti branja in poskušajo v branje usmerjati tudi svoje otroke. Rezultati so pokazali, da otroci tistih staršev, ki so jim v otroštvu pogosto brali, tudi sami radi berejo.[M. Cizerl]20162016-05-23 21:22:26Diplomsko delo59607UDK: 373.3:821.163.6(043.2)COBISS_ID: 22401032NUK URN: URN:SI:UM:DK:PF6HFALSsl