Šolstvo in pismenost v večjezičnem prostoru med rekama Rabo in Muro od 1870 do 1910Štampah, Miha (Avtor) Kolláth, Anna (Mentor) Klemenčič, Matjaž (Mentor) Kovács, Attila (Komentor) Hozjan, Andrej (Komentor) PrekmurjePorabjeJózsef EötvösZakon o ljudskem izobraževanju iz leta 1868izobraževanjepismenost.Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj šolstva na Ogrskem in stanje na področju pismenosti v Prekmurju in Porabju v obdobju od 1870 do 1910. Pri tem sem poskušal oceniti, v kakšni obliki in meri je Zakon o ljudskem izobraževanju iz leta 1868, ki ga je pripravil József Eötvös, vplival na šolstvo, in posledično na stopnjo pismenosti na obravnavanem območju. Pri tem sem si pomagal z madžarsko in s slovensko strokovno literaturo, vezano na obravnavano tematiko, in z viri ter s podatki popisov prebivalstva iz let 1880, 1900 in 1910. Rezultati, ki so pridobljeni v diplomskem delu, upravičujejo nujnost in uspešnost omenjenega zakona. Njegov glavni cilj, ki je bil tudi uspešno dosežen, je bila namreč čim obsežnejša vključitev prebivalstva v izobraževalne procese, hkrati s tem pa čim uspešnejša odprava nepismenosti. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je leta 1880 v Prekmurju pisati in brati znalo 28,5 % vsega prebivalstva, v Porabju pa 21,7 %. Trideset let kasneje (1910. leta) je pismenost v Prekmurju narasla na 61,2 %, v Porabju na 58,9 %.[M. Štampah]20162016-05-26 10:11:15Diplomsko delo59733UDK: 37.014.422:94(497.4)(043.2)COBISS_ID: 22309640NUK URN: URN:SI:UM:DK:Q9Y6QWLSsl