<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ŽIVLJENJE NAREČNIH IZRAZOV NA GORIČKEM (NEKAJ NAUKOV RAZISKAVE BESEDIŠČA)</dc:title><dc:creator>Toplak,	Rudolf	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kollath,	Anna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Goričko</dc:subject><dc:subject>besedišče</dc:subject><dc:subject>narečni izrazi</dc:subject><dc:subject>izposojenke</dc:subject><dc:subject>raba jezika</dc:subject><dc:subject>vprašalnik</dc:subject><dc:subject>anketiranci</dc:subject><dc:subject>pomurski madžarski jezik</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se loteva raziskave narečne rabe jezika madžarske manjšine v Prekmurju, točneje na Goričkem. Znano dejstvo je, da narečna oblika madžarskega jezika v zamejskih regijah madžarskega jezikovnega področja od standardne, državne oblike jezika temeljito odstopa v dveh pogledih. Zamejski dialekti so močneje dialektološko obarvani in vsebujejo tudi izrazito arhaične jezikovne elemente. Drugo odstopanje pa je vidno v stičnosti jezika, torej da neposredno vsebuje vplive državnega jezika (predvsem v besedišču). Raziskovanje rabe jezika je na dvojezičnem področju vedno zelo kompleksno, pa vendar zanimivo in vznemirljivo delo. V diplomskem delu bom (v teoretičnem delu) na kratko predstavil strokovno literaturo, ki preučuje narečj prekmurskih Madžarov (nekatere raziskovalce poznam tudi osebno, saj so bili moji profesorji). S področja dialektološkega raziskovanja narečja Madžarov na Goričkem imamo na razpolago relativno malo podatkov in analiz (izpostavil bi delo raziskovalcev O. Penavin in J. Végha). Na odločitev, da bom v svojem diplomskem delu s pomočjo anketiranja (1 naselij, 60 anketirancev) in analizo dobljenih podatkov pripomogel k znanstveni deskripciji madžarskega narečnega stičnega jezika na Goričkem (empirični del naloge) je  vplivalo prav to dejstvo. Anketni vprašalnik bo vseboval 60 vprašanj. V dobljenem korpusu bom ugotovil tip narečnih izrazov, razmerje med narečnimi izrazi in standardnimi pogovornimi izrazi. Preučil bom, kateri so najbolj živi izrazi v prostoru in kateri izrazi tonejo v pozabo. Analiziral bom tudi „efektivnost“ poznavanja narečnih izrazov anketirancev. S pomočjo starosti, kot neodvisne spremenljivke (po starostnih obdobjih), bom primerjal poznavanje narečnih izrazov pripadnikov različnih starostnih obdobij. 
V sklepnem delu diplomskega dela bom na podlagi dobljenih podatkov odgovoril na vprašanja, postavljena v hipotezah. Oblikoval bom spoznanja, ki jih bodo dali rezultati in interpretacija analiz. Obstoj madžarskega jezika je odvisen od njegove uporabe in od tega, ali bodo notranje jezikovne različice v vsakokratni govorni situaciji primerno živele druga ob drugi.</dc:description><dc:publisher>[T. Rudolf]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-26 10:30:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59734</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.511.141ʼ27(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22480904</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MCAPVKBQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
