Obdavčitev dobav nepremičnin in z njimi povezanih storitev z davkom na dodano vrednostBezjak, Suzana (Avtor) Škof, Bojan (Mentor) davek na dodano vrednostdobave nepremičninstoritvepovezane z nepremičninamiDirektiva o DDVZakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1notranji trgnevtralnostEvropska unija.Davek na dodano vrednost predstavlja najpogostejšo obliko davka na porabo in se obračunava pri dobavah blaga in opravljanju storitev za plačilo. Področje obdavčitve nepremičnin z davkom na dodano vrednost obsega tako dobave nepremičnin kakor tudi opravljanje storitev, povezanih z nepremičninami. Obdavčitev prometa nepremičnin in z njimi povezanih storitev z davkom na dodano vrednost je kompleksno in vedno aktualno področje. Čeprav so dobave nepremičnin in storitev, povezanih z nepremičninami, obdavčene po kraju, kjer nepremičnina leži, je bila zakonodaja iz tega področja deležna številnih sprememb. Leta 2013 je bila sprejeta Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1042/2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede kraja opravljanja storitev, ki bistveno posega na obravnavano področje obdavčitve. Pojasnjuje namreč pojem nepremičnin in določa bližino, potrebno za obstoj povezave z nepremičnino. Določa podroben seznam primerov transakcij, ki so opredeljene kot storitve, povezane z nepremičnino. Prav nezadostna opredelitev osnovnih pojmov v Direktivi o DDV – npr. pojem nepremičnin in storitev, povezanih z njimi – je v preteklosti povzročala neenotno davčno obremenitev dobav in storitev na notranjem trgu. Na slednje kaže tudi bogata sodna praksa Sodišča EU. Poznavanje področja dobav in povezanosti obdavčenih storitev z nepremičninami v posameznih državah članicah je za davčne zavezance, ki bodisi opravljajo te storitve bodisi jih naročajo pri svojih partnerjih znotraj EU, zelo pomembno. Posebno pravilo glede kraja opravljanja storitev je na prvi pogled jasno in nedvoumno. Vendar pa se je potrebno pred opravljanjem storitev v vsaki posamezni državi članici pozanimati, ali se je potrebno tam tudi identificirati za namene DDV in ali je mogoče davčno obveznost prevaliti na prejemnika storitve ter obratno – kako postopati, kadar se zavezanci sami znajdejo kot prejemnik opravljene storitve v drugi državi članici ter kakšne so obveznosti glede poročanja in plačevanja davka. Namen posebne določbe o kraju opravljanja storitev, povezanih z nepremičninami, je obračun davka na kraju dejanske potrošnje. Posledica uporabe 47. člena Direktive o DDV je, da davčni organi držav članic prejmejo manj informacij o opravljenih storitvah, kot v primerih, ko se uporablja splošno pravilo iz 44. člena Direktive o DDV. Obdavčenje storitev, povezanih z nepremičninami, ki so obdavčene po kraju, kjer nepremičnina leži, lahko privede do nezakonitega davčnega izogibanja, saj države članice nimajo ustreznega mehanizma za zagotavljanje nadzora v tovrstnih primerih. Prihodnji razvoj sistema DDV v EU mora biti naravnan tako, da bo omogočal enostavno, učinkovito, zanesljivo in varno poslovanje na notranjem trgu s čim nižjimi stroški in administrativnimi obremenitvami za zavezance, po drugi strani pa bo državam članicam omogočal nadzor nad poslovanjem zavezancev.[S. Bezjak]20162016-06-01 22:41:44Magistrsko delo59935UDK: 336.22(043.3)COBISS_ID: 5174827NUK URN: URN:SI:UM:DK:NOO5PR4Qsl