<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogostost uporabe iz državnega jezika izvirajočih izposojenk v krogu učencev lendavske dvojezične osnovne šole</dc:title><dc:creator>Kepe,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kollath,	Anna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pomurje</dc:subject><dc:subject>Dvojezična osnovna šola 1 Lendava</dc:subject><dc:subject>pomurski madžarski jezik</dc:subject><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:subject>kontaktnost</dc:subject><dc:subject>narečnost</dc:subject><dc:subject>dvojezični pouk</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>izposojenke</dc:subject><dc:description>Tema magistrske naloge je pogostost uporabe slovenskih izposojenk v besedišču osnovnošolcev Dvojezične osnovne šole 1 Lendava (DOŠ 1 Lendava). Razlogi za izbor teme so v prvi vrsti osebni, saj je Lendava moj rojstni kraj, pomursko narečje pa moj prvi jezik, zato so slovenske izposojenke nepogrešljiv del mojega besedišča. 
V magistrski nalogi je, po pregledu strokovne literature s tega področja, predstavljen status in položaj pomurskega madžarskega jezika ter položaj madžarske manjšine. Predstavljeni so tudi prevladujoči jezikovni trendi in ena izmed najbolj izstopajočih značilnosti prebivalcev Pomurja, to je dvojezičnost. Po predstavitvi statusa in položaja madžarskega jezika v Pomurju, smo prešli na analizo in predstavitev rezultatov raziskave. Na začetku empiričnega dela je na kratko predstavljen jezik mladih, nato pa še dvojezično šolstvo in pouk. Pred predstavitvijo rezultatov je na kratko predstavljena tudi DOŠ 1 Lendava, kjer je potekala raziskava.
Osrednji del magistrske naloge predstavlja empirični del. Cilj empiričnega dela je, da ugotovimo pogostost uporabe slovenskih izposojenk v besedišču osnovnošolcev DOŠ 1 Lendava. S pomočjo vprašalnika, ki vsebuje 26 povedi (z eno ali več slovenskimi izposojenkami), smo ugotavljali stopnjo integriranosti slovenskih izposojenk v madžarskem jeziku z vidika starostne skupine in jezikovne ravni (madžarščina kot materinščina in madžarščina kot drugi jezik). Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo predstavili v tabelah in diagramih, ki smo jih tudi podrobno interpretirali. 
Ker pa je prihodnost pomurskega madžarskega jezika odvisna od več dejavnikov, smo v zaključnem poglavju »Összegzés, tanulságok« s pregledom strokovne literature iz tega področja opredelili kaj je potrebno oz. kaj lahko naredimo, da se pomurski madžarski jezik in kultura ohranita.</dc:description><dc:publisher>[K. Kepe]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-08 19:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60103</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.511.141'373.45:811.163.6'373.45(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22454536</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QOFPMHE4</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
