<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANTIČNI GRKI NA OBMOČJU DANAŠNJE REPUBLIKE HRVAŠKE</dc:title><dc:creator>Janežič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maver,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>antični Grki</dc:subject><dc:subject>kolonizacija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>Iliri</dc:subject><dc:subject>Issa</dc:subject><dc:subject>Pharos</dc:subject><dc:subject>Kórkyro Melaina</dc:subject><dc:subject>Palagruža</dc:subject><dc:subject>Lumbardska psefizma.</dc:subject><dc:description>Že pred dobo velike kolonizacije med 8. in 6. stoletjem pr. Kr., ko so antični Grki ustanovili prvo kolonijo Kórkyro Melaino (Korkiro Melajno) na tleh današnje Republike Hrvaške, so Grki prihajali v stik s prebivalci te dežele, kar dokazujejo sicer skromne najdbe iz mikenske dobe. Na celotnem ozemlju vzhodnega Jadrana je živelo staroselsko ljudstvo – Iliri, s katerimi so Grki že takrat vzpostavili trgovinsko izmenjavo. Ponovni in intenzivnejši stiki Grkov s hrvaškim ozemljem so se zgodili v dobi »sekundarne grške kolonizacije« ob koncu 4. st. pr. Kr., ko so Grki kolonizirali otoke v Dalmaciji. Ustanovili so nekaj kolonij, naselij in svetišč. Med kolonijami so najpomembnejše Isa, Faros, Tragurij, Epetij, Herakleja in nepoznana kolonija v Lumbardi na Korčuli. Iz zadnjega kraja izvira tudi najstarejši dokument, Lumbardska psefizma, o razdelitvi zemlje na Hrvaškem. Da so se grški pomorščaki počutili varneje pri ponovnem odkrivanju nekoč že poznanega dela sveta, so antični pisci v to območje locirali številne legende in mite. Iz 4. st. pr. Kr. izvira tudi najstarejšo ohranjeno besedilo Períplous (Plovba), ki opisuje hrvaško obalo. Grke je pot zanesla tudi v hrvaško Istro, kjer so predvsem v kraju Nezakcij odkrili raznovrstni arheološki material, ki dokazuje grško prisotnost na tem območju. V teku osvanjanja novih ozemlj so si Grki podredili tam živeče Ilire in v kolonijah vzpostavili enak način življenja kot v matični deželi. Med Grki in Iliri je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada na hrvaških tleh, in sicer na otoku Hvaru ob ustanovitvi kolonije Faros leta 385./4 pr. Kr. Na območjih nekdanjih kolonij so arheologi našli številni arheološki material, od keramike, novcev, napisov, orodij, nakita, ostankov obzidij, svetišč, zemljiške parcelacije, kar nam omogoča rekonstrukcijo takratnega načina življenja na Hrvaškem.</dc:description><dc:publisher>[P. Janežič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-08 23:15:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60108</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(38)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23622152</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:YQVUA0AW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
