<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja</dc:title><dc:creator>Završnik,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravne osebe</dc:subject><dc:subject>pravne osebe javnega prava</dc:subject><dc:subject>pravne osebe zasebnega prava</dc:subject><dc:subject>korporacije</dc:subject><dc:subject>ustanove</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>država</dc:subject><dc:subject>odgovornost</dc:subject><dc:subject>kazenska odgovornost</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>pranje denarja</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. 
Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost.
Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist.
Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba.
Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb  predvsem preventiven.
Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.</dc:description><dc:publisher>T. Završnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-14 16:11:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60322</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3248362</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UWXI0FPH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
