Učenje nemščine na delovnem mestuMaksimović, Valentina (Avtor) Kacjan, Brigita (Mentor) andragogikaizobraževanje odraslihučenje tujih jezikovmotivacijaučni načrttečaji na podjetjihVeliko ljudi se odloči za učenje tudi v odraslosti. Tako npr. želijo izpopolniti znanje jezikov, pridobiti poslovno izobrazbo, opraviti prekvalifikacijo ali samo uresničiti svojo staro željo. Od zaposlenih se pričakuje polna uspešnost do zadnjega delovnega dne. Danes je znanje, ki so ga pridobili s šolanjem, skoraj nezadostno. Neprestano se morajo izobraževati, da lahko konkurirajo mlajšim sodelavcem. Včasih je veljalo mnenje, da se je z leti težje učiti. Ampak raziskave so pokazale, da se odrasli učijo drugače. Imajo več življenjskih izkušenj kot mlajši učenci in znanje lažje povezujejo z že poznanim. Odrasli sami določajo svoje učne cilje, saj je udeležba na izobraževalnem tečaju povezana z razporejanjem njihovega časa, sredstev in moči. Pomembno jim je, da usvojijo svoje učne cilje. Ker med učenci obstajajo razlike, so organizirani tečaji, prirejeni posebej za ciljne skupine, ki jim je prilagojeno načrtovanje in izvajanje pouka. Delo z odraslimi poteka drugače kot z otroki ali mladostniki, zato se pojavlja vprašanje, ali je zanje potrebna posebna didaktika. Raapke, eden prvih didaktikov, ki se je ukvarjal z izobraževanjem odraslih, je ugotovil, da ta ni potrebna. Upoštevati je potrebno le posebnosti za poučevanje odraslih. Če je namenjeno le odraslim udeležencem in so prilagojene tudi vsebine, pa lahko govorimo o didaktiki za odrasle. Za odrasle učence je posebej pomembno, da vedo, zakaj se morajo naučiti nečesa novega. Tukaj je motivacija ključnega pomena. Na odraslega učenca vplivajo pozitivni in negativni motivi. Za poklicno usmerjeno učenje tujih jezikov je pomemben interkulturalizem, kot tudi spoznavni, čustveni in motivacijski vidiki. V empiričnem delu je opisano, kako nastane učni načrt za tečaj nemškega jezika za začetno skupino. Upoštevati je potrebno pričakovanja in želje vodstva podjetja in tečajnikov. Kot podlaga za izdelavo učnega načrta služi učni načrt nemščine za slovenske gimnazije. Določijo se teme in cilji ter izbere ustrezno gradivo. Na začetku tečaja so udeleženci pisali razvrstitveni test. Rešili so tudi anketo, ki je bila analizirana. Ugotovljeno je bilo, da so za tečajnike pomembne vse štiri sporazumevalne zmožnosti, v ospredju pa sta poslušanje in govorno sporočanje in sporazumevanje. S slovnico se ne želijo podrobneje seznanjati. Svoje znanje nemškega jezika so ocenili slabše, kot pa je v resnici bilo. Na koncu tečaja so pisali še primerjalni in vsebinski test. Rezultati so pokazali, da so tečajniki izredno napredovali ter izboljšali in razširili znanje nemškega jezika.[V. Maksimović]20162016-06-20 10:09:35Diplomsko delo60449UDK: 374.7:811.112.2ʼ24(043.2)COBISS_ID: 22463752NUK URN: URN:SI:UM:DK:IOQMKKXTsl