POMEN IN VLOGA STEINERJEVIH PREVODOV V SLOVENŠČINOFištravec, Mateja (Avtor) Kučiš, Vlasta (Mentor) prevajanjeprevod in kulturastrokovna besedilaRudolf SteinerantropozofijaNamen diplomske naloge je bil prikazati, kakšen pomen imajo prevodi knjižnih del utemeljitelja moderne duhovne znanosti ali antropozofije, filozofa, misleca, Rudolfa Steinerja (1861-1925), iz nemškega v slovenski jezik ter s kakšnimi izzivi se sreča prevajalec ob prevodu takšne vrste strokovnega besedila. Steinerjevo razmišljanje in ustvarjanje je bilo zelo napredno za čas, v katerem je predaval in ustvarjal, iz tega razloga smo Slovenci njegove prevode dobili šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, saj se je slovenski narod pred tem v prvi vrsti ukvarjal s vprašanji lastne identitete in še ni bil pripravljen za Steinerjeve razlage o duhovnih svetovih. Tudi nasploh se je o Steinerju v Sloveniji zelo malo pisalo. Peršič (2015) navaja, da je od trenutka, ko je leta 1902 začel javno predavati in pisati tudi o tako imenovanih ezoteričnih vsebinah in ko je prevzel vodenje nemškega Teozofskega društva, za znanstveno strujo dobesedno izginil. Hkrati so se s prevodi Steinerjevih del po letu 1991 začele pri nas razvijati prakse, ki so se razvile iz njegovih antropozofskih naukov, med najpomembnejšimi so waldorfska pedagogika, biodinamičen način kmetovanja in antropozofska medicina. Prevajanje Steinerjevih del je za prevajalce poseben izziv, saj se srečajo s posebnim jezikom in specifičnim izrazoslovjem, ki ga Burkart (2003) opisuje kot živ jezik. Ta po njegovem predstavlja zelo dober izziv, ki v skladu s Steinerjevo namero nudi priložnost posamezniku za razvoj in krepitev lastnih miselnih sposobnosti in ustvarjanja strokovne terminologije.[M. Fištravec]20162016-06-21 12:23:32Diplomsko delo60477UDK: 811.112.2ʼ25Steiner=163.6(043.2)COBISS_ID: 22488328NUK URN: URN:SI:UM:DK:JPALV1GZsl