<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrstniški odnosi v 7. razredu osnovne šole: študija primera</dc:title><dc:creator>Klasinc,	Lucia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:subject>akcijsko raziskovanje</dc:subject><dc:subject>vrstniški odnosi</dc:subject><dc:subject>učna zavzetost</dc:subject><dc:subject>učna odtujenost</dc:subject><dc:subject>izkustvene delavnice</dc:subject><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:description>Raziskava je bila zastavljena kot študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli, ki po teoriji samodoločanja pomembno prispevajo k posameznikovem učenju in razvijanju potencialov. Z metodo akcijskega raziskovanja sem preverila povezanost, kvaliteto odnosov, učno zavzetost in učno odtujenost v štirih oddelkih 7. razreda. Z namenom izboljšanja vrstniških odnosov sem v razredih izvedla in evalvirala pet izkustvenih delavnic socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 80 učencev, 4 razredničarke in šolska svetovalna delavka. V kvantitativnem delu raziskave sem analizirala podatke, pridobljene s sociometrično preizkušnjo, tehniko »Kdo je kdo« in Vprašalnikom učne zavzetosti nasproti učni odtujenosti. V kvalitativnem delu raziskave sem analizirala pisne povzetke polstrukturiranih intervjujev in samorefleksij petih delavnic ter pisne odgovore učencev o spoprijemanju s socialnimi situacijami. Rezultati so pokazali trend pozitivnih sprememb pri sociometričnem statusu in nižjo učno zavzetost po izvedbi delavnic. Priljubljeni učenci so bili s strani vrstnikov zaznani kot najbolj prosocialni, kontroverzni in zavrnjeni učenci pa kot najbolj impulzivni. Socialno sprejeti in nesprejeti učenci se niso razlikovali v učni zavzetosti. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so poročale o številnih individualnih in okoljskih dejavnikih vrstniških odnosov ter učne zavzetosti. Učenci so najpogosteje navajali, da bi se v konfliktni situaciji postavili zase, najpravilneje pa bi se jim zdelo o situaciji poročati odrasli osebi. Nadaljnje delo z razredom je potrebno in zaželeno. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so izpostavile pomemben dejavnik odnosa z učiteljem, vzpostavljanje varnega okolja in postavljanje meja ravnanja. Prednost raziskave je v kvalitativni obravnavi vrstniških odnosov in izvedbi izkustvenih delavnic, ki bi morale biti v prihodnjih raziskavah in preventivnih šolskih programih načrtovane bolj poglobljeno, pogosteje in čez celotno šolsko leto.</dc:description><dc:publisher>[L. Klasinc]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-22 21:50:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60524</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.064.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22408200</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QXDMV0TU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
