<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRAVNI VIRI ZA VZPOSTAVITEV IN DELOVANJE FUNKCIJE SKLADNOSTI IN ETIČNOSTI POSLOVANJA V GOSPODARSKI DRUŽBI</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Samec Berghaus,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skladnost in  etičnost poslovanja</dc:subject><dc:subject>pravni viri</dc:subject><dc:subject>sistem notranjih kontrol</dc:subject><dc:subject>trden in zanesljiv sistem upravljanja</dc:subject><dc:subject>kodeks ravnanja</dc:subject><dc:subject>etični kodeks</dc:subject><dc:description>Naloga se nanaša na eno izmed temeljnih vprašanj pri vzpostavitvi in delovanju funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, kot novi funkciji upravljanja oziroma funkciji sistema notranjih kontrol v gospodarski družbi, in sicer opredelitvi ustreznih virov, ki so podlaga za njeno vzpostavitev in delovanje. Z zadnjimi spremembami zakonodaje s področja zavarovalništva, bančništva in trga vrednostnih papirjev so bile v slovenski pravni red prenesene določbe zakonodaje EU, ki družbam iz omenjenih panog nalagajo dolžnost vzpostavitve funkcije skladnosti poslovanja oziroma organiziranje službe za skladnost in etičnost poslovanja. Iz analize zadevne zakonodaje izhaja, da le ta ne opredeljujejo vseh elementov, ki naj bi skladno z domačimi in tujimi avtonomnimi viri, dobro prakso ter teorijo predstavljali ključne elemente sistema skladnosti in etičnosti poslovanja. Zakonodajalec za gospodarske družbe iz drugih panog izrecno ne zahteva vzpostavitve funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, je pa na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, posredno v okviru zahteve, da družba izvaja ukrepe upravljanja s tveganji, možno posredno izpeljati dolžnost vzpostavitev funkcije skladnosti poslovanja. Zagotavljanje oziroma nadzor nad zakonitostjo poslovanja v ožjem smislu skladnosti poslovanja, pa je naloga članov organov vodenja oziroma nadzora, ki izhaja iz splošne dolžnosti delovanja organov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Pri konkretni opredelitvi katere vire mora posamezna družba uporabiti kot pravni okvir za vzpostavitev in delovanje funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, se skladno s teorijo uporabi različne dejavnike kot so velikost družbe, panogo v kateri deluje družba, pravnoorganizacijska oblika, stopnjo internacionalizacije ter pomembnejša tveganja, ki jim je izpostavljena. Enoznačnega odgovora za vse družbe namreč ni, saj ne obstojijo univerzalni pravni viri, z upoštevanjem katerih bi bile izpolnjene dolžnosti družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, glede vzpostavitev in delovanja učinkovitega sistema skladnosti poslovanja. Regulatorni okvir in vire za funkcijo skladnosti in etičnosti poslovanja se lahko razvrsti v dve kategorij, in sicer na zakonske obveze, kršitev katerih se sankcionira s strani sodnih in nadzornih organov ter prostovoljne zaveze, ki povečujejo ugled družbe ter znižujejo tveganje za neskladnost. Najbolj splošni so različni nacionalni in mednarodni standardi s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, kot je to mednarodni standard ISO Compliance management systems – Guidelines (19600:2014) ter avtonomni viri kot so Slovenske smernice korporativne integritete. Sklepno je opredeljenih sedem glavnih elementov učinkovitega sistema skladnosti poslovanja, ki po mnenju avtorice, ne glede na sektor gospodarske družbe štejejo za temeljne. Opredeljeni so s pomočjo obravnavnih zakonskih virov s finančnega področja, mednarodnih standardov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, slovenskih in tujih avtonomnih virov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja ter korporativnega upravljanja.
V povezavi z viri je obravnavno še vprašanje pomena učinkovitega sistema skladnosti in etičnosti poslovanja z vidika odškodninske in  kazenske odgovornosti gospodarske družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, v zvezi s čimer je izrecno izpostavljen standard potrebne skrbnosti članov organov vodenja in nadzora glede dolžnosti, ki jih le ti imajo v povezavi z vzpostavitvijo in delovanjem funkcije skladnosti poslovanja in tako lahko predstavlja tudi razlog za razbremenitev njihove odgovornosti. V povezavi z razbremenitvijo odškodninske odgovornosti članov organov vodenja oziroma nadzora je analizirana tudi možnost uporabe pravila podjetniške presoje, in sicer presoja odločitve organa vodenja oziroma nadzora glede načina vzpostavitvi funkcije oziroma sistema skladnosti in obsega njenih nalog.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-04 13:47:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60784</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5289515</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TSRGKPZF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
