<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PREVODNA ANALIZA ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH ČLANKOV V REVIJI GLOBAL</dc:title><dc:creator>Kunej,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valh Lopert,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kučiš,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>prevajalec</dc:subject><dc:subject>proces prevajanja</dc:subject><dc:subject>prevajalske strategije</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>informativna funkcija</dc:subject><dc:subject>publicistični jezik</dc:subject><dc:subject>teorija skoposa</dc:subject><dc:subject>revija Global</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge Prevodna analiza angleških in nemških člankov v reviji Global je bil ugotoviti ustreznost slovenskih prevodov člankov v reviji Global iz angleških in nemških izvirnikov, pri čemer smo obravnavali prevodne strategije deskripcije, redukcije in adaptacije. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti publicističnih besedil in funkcije informativne vloge, splošno sliko medijev ter medijsko stanje v Sloveniji. Prevodni premiki so temeljili na teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinayja in Dalberneta, Petra Newmarka ter Ane Fernández Guerra. Prav tako smo izhajali iz Vermeerjeve teorije skoposa, ki v ospredje postavlja namen besedila in ciljno skupino. Ob tem smo izpostavili vpliv in posledice globalizacije v Evropi ter na slovenski jezik. Z vidika jezikovnih sprememb smo poudarili vlogo prevajalca, še posebej v Evropski uniji, in opredelili proces prevajanja in položaj prevoda.


V empiričnem delu smo primerjali besedila iz izhodiščnega jezika angleških in nemških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revije Global. Ob tem smo ugotavljali ustreznost prevodov in to, da so prevajalci pri prevajanju največkrat uporabili strategijo deskripcije. Uporabljena je bila tudi strategija redukcije, predvsem pri izpuščanju posameznih besed, delov stavka, ponekod pa tudi celih stavkov, medtem ko je bila strategija adaptacije redko uporabljena.</dc:description><dc:publisher>[N. Kunej]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-09 20:19:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>60923</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81ʼ25(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22505992</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:4LGAUE3C</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
