<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>USTANOVNI OČETJE LJUBLJANSKE PRAVNE FAKULTETE V HABSBURŠKI MONARHIJI: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER</dc:title><dc:creator>Žirovnik,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rahten,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Leonid Pitamic</dc:subject><dc:subject>Bogumil Vošnjak</dc:subject><dc:subject>Ivan Žolger</dc:subject><dc:subject>Narodna vlada</dc:subject><dc:subject>Društvo narodov</dc:subject><dc:subject>mirovna konferenca v Parizu</dc:subject><dc:subject>Pravna fakulteta v Ljubljani.</dc:subject><dc:description>Leonid Pitamic je bil slovenski pravnik. Sodeloval je pri komisiji za Narodno vlado v Ljubljani, na mirovni konferenci v Parizu, imenovan je bil v Deželno vlado za Slovenijo, dejaven je bil tudi na letnih skupščinah Društva narodov v Ženevi ter bil stalni član arbitražnega sodišča v Haagu in izredni poslanik ter pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil imenovan med prve redne profesorje in izvoljen za prvega dekana na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delovanje fakultete je otvoril s predavanjem Pravo in revolucija. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od njene ustanovitve pa tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti.
Bogumil Vošnjak je bil pisec, politik in diplomat. Skupaj s Hrvatom Antejem Trumbićem je med prvo svetovno vojno sodeloval pri razglasitvi Krfske deklaracije. Bil je tajnik Jugoslovanskega odbora v emigraciji, poslanec v Narodni skupščini in poslanik Kraljevine SHS v Pragi. Imenovan je bil za profesorja političnih ved na Univerzi v Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je že drugič odšel v izseljenstvo, kjer je deloval kot član Slovenskega narodnega odbora v Washingtonu in nekaj časa pri Svobodni Evropi.
Ivan Žolger je bil slovenski pravnik in diplomat. Imenovan je bil v uradniško vlado Ernesta Seidlerja za ministra brez listnice. Kot minister je bil prvi in edini Slovenec na takšnem položaju v Avstriji v času habsburške monarhije. V Narodni vladi je bil imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Med drugim je bil imenovan tudi za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani.</dc:description><dc:publisher>[N. Žirovnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-10 15:13:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>60927</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 929:32(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22545160</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:KANSWCC4</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
