<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KEMIJSKA SESTAVA IN SENZORIČNA VREDNOST VIN NEKATERIH INTERSPECIFIČNIH SORT VINSKE TRTE</dc:title><dc:creator>Gorjup,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valdhuber,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vinska trta</dc:subject><dc:subject>medvrstni hibridi</dc:subject><dc:subject>sestava mošta</dc:subject><dc:subject>sestava vina</dc:subject><dc:subject>kakovost vina.</dc:subject><dc:description>V letu 2012 smo v poskusu proučevali biološke in senzorične lastnosti pri šestih medvrstnih hibridih vinske trte. Sorte smo primerjali s kontrolno sorto Vitis vinifera L. 'Modri pinot'. Ugotovili smo, da sta največjo povprečno maso grozdja na trs imeli sorti 'Cabernet Carol' in 'Johannitter'. Največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku je imela sorta 'Johanniter', najmanjšo pa sorta 'Monarch' (p ≤ 0,05). Največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin smo izmerili pri sortah 'Cabernet Carol' in 'Prior', najmanjšo pa pri sortah 'Regent' in 'Johanniter'. Nizke vrednosti pH v soku so bile izmerjene pri sortah 'Cabernet Carol', 'Prior' in 'Monarch', najvišji pH pa je imela sorta 'Regent' (p ≤ 0,05). Najvišje vsebnosti antocianov ter intenziteto barve smo določili pri sortah 'Regent', 'Monarch' in Rondo', slednja ima tudi največjo vsebnost taninov. Pri senzoričnem profilu vina vsi medvrstni hibridi ustrezajo kakovosti vina žlahtne vinske trte.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-11 13:59:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60941</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ENJBO0Z9</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
