<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZVOJNE FAZE IN PRIDELEK AVTOHTONE POPULACIJE BOBA (Vica faba L.) GLEDE NA ROK SETVE</dc:title><dc:creator>Purgaj,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bob</dc:subject><dc:subject>Vicia faba L.</dc:subject><dc:subject>razvojne faze</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>roki setve</dc:subject><dc:description>Rok setve zrnatih stročnic lahko vpliva na višino pridelka, še posebej pri bobu (Vicia faba L.). V letu 2014 je bil v Vinički vasi na parceli GERK 4614966 proučevan vpliv rokov setve (januar, februar, marec, april) na fenološke faze in na količino pridelka (sveže in suho seme). S kasnejšim rokom setve je razvoj fenoloških faz hitrejši. Rok od setve do spravila pridelka (zrelosti) znaša za setev v januarju 162 dni, v februarju 124 dni, v marcu 110 dni in v aprilu 69 dni. Signifikantno najvišji pridelek svežega in suhega semena je dosežen s setvijo v januarju, nato v februarju, v mesecih marcu in aprilu pa ni signifikantne razlike. Ob setvi v januarju znaša  količina pridelka svežega semena 7,05 kg/10 m2 in suhega semena 1,65 kg/10 m2, ob februarski setvi znaša količina pri svežem semenu 5,48 kg/10 m2 in pri suhem semenu 1,28 kg/10 m2. Setev v marcu daje 3,46 kg/10 m2 pridelka svežega semena, suhega semena pa 0,81 kg/10 m2. Setev aprila je dala 3,50 kg/10 m2 svežega zrnja in 0,82 kg/10 m2 suhega semena. Rezultati kažejo, da je optimalen rok setve januar.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-12 10:02:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60957</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TNK3FAUG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
