<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Problemsko zasnovano eksperimentalno delo na primeru kemijske kinetike</dc:title><dc:creator>Lipovnik,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Nikolaja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dojer,	Brina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>sodelovalno delo</dc:subject><dc:subject>kemijska kinetika</dc:subject><dc:subject>dijakovo samostojno načrtovanje.</dc:subject><dc:description>Pouk kemije lahko poteka na več načinov. Velikokrat pouk kemije sloni na eksperimentalnem delu, ki je lahko demonstracijski eksperiment ali eksperimentalno delo učencev. Samo eksperimentalno delo pa je lahko uporabljeno tudi v različnih stopnjah ure. Lahko služi kot motivacijsko sredstvo v uvodu v uro ali kot sredstvo za pridobivanje novega znanja v osrednjem delu učne ure. Eksperimentalno delo učencev se pri pouku uporablja manj pogosto. Največkrat je vzrok za to pomanjkanje časa in materiala. Če pa se učitelji že lotijo eksperimentalnega dela učencev, le-to poteka v skupinah in po že v naprej pripravljenih delovnih listih. Delo v skupinah dijakom nudi različne možnosti, tudi učenje prilagajanja, komuniciranja in odgovornosti. Takšnemu delu ali učenju pravimo sodelovalno učenje. Sodobni trendi izobraževanja, ki so jim sledili s projektom PROFILES, so spodbuda učiteljem,  da bi večkrat načrtovali in vodili dijake k samostojnemu načrtovanju eksperimenta. Tovrstne spretnosti in kompetence so po Bloomovi taksonomiji uvrščena v najvišji nivo znanja – sintezo.
Namen magistrskega dela je ugotoviti stanje na področju samostojnega načrtovanja eksperimentalnega dela dijakov s preprostimi nalogami s področja dejavnikov, ki vplivajo na  hitrost kemijskih reakcij.
Z izvedbo pred in po testa smo preverjali znanje dveh razredov dijakov na izbrani srednji šoli o dejavnikih, ki vplivajo na hitrost kemijskih reakcij in spremljali smo njihovo sodelovalno delo pri skupinskem načrtovanju eksperimentalnega dela. Ugotovili smo, da je teoretično znanje dijakov zadovoljivo, da dobro sledijo v naprej pripravljenim navodilom za delo, ki ga je načrtoval učitelj, večje težave pa se pojavijo pri samostojnem razmisleku ob zadanem problemu in načrtovanju eksperimentalnega dela.</dc:description><dc:publisher>[T. Lipovnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-14 08:47:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>60994</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.3:542(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22409480</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GKTLN0DD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
