Delavski direktor v sistemu sodelovanja delavcev pri upravljanju - enakopraven član poslovodstva družbe ali zastopnik interesa delavcev?Tramšek, Rebeka (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) Delavski direktorsodelovanje delavcev pri upravljanjupredstavniki delavcev v organih družbeV magistrski nalogi se osredotočamo na prikaz ureditve instituta delavskega direktorja, kot je kodificiran v slovenski zakonodaji. Njegova vloga iz določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po kateri v okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe ali izvršnim direktorjem družbe v skladu s posebnim zakonom in statutom družbe, delavski direktor ali predstavnik delavcev med izvršnimi direktorji družbe zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj, v teoriji in praksi namreč ni dorečena. Nekateri pojmujejo delavskega direktorja po slovenski zakonodaji kot enakopravnega člana poslovodstva družbe, zadolženega za kadrovsko področje, drugi pa zgolj kot predstavnika delavcev v upravi družbe, ki zastopa in predstavlja interese delavcev in sodeluje le v kolektivnih odločitvah uprave. V nalogi ugotavljamo, da so ureditve predstavnikov delavcev v organih družb v državah Evropske unije zelo različno, kar otežuje harmonizacijo zakonodaje na tem področju, k čemur sicer EU teži. S primerjavo zakonodaj članic EU ugotovimo, da se pojavljata zlasti dve obliki delavskega direktorja; kadrovski direktor, na katerega imenovanje imajo vpliv predstavniki delavcev preko svojih članov nadzornega sveta (kot je »Arbeitsdirektor« v Nemčiji) in delavski direktor, ki je predstavnik delavcev v upravnem odboru, kjer zastopa interese delavcev, ki jih predstavlja (kot je predvideno s švedsko zakonodajo). Kot ugotavljamo v magistrski nalogi, zakonodaja v Sloveniji predstavlja tretjo obliko instituta delavskega direktorja (sicer podobno nemški), kjer je le-ta imenovan na predlog delavcev, vendar pa ima izvršilne pristojnosti na kadrovskem področju, kar je zlasti vidno v ureditvi, ki velja za družbe z enotirnih sistemom upravljanja, v katerih je delavski direktor izvršni direktor. Ne glede na to pa se, kot ugotavljamo v raziskavi med slovenskimi delniškimi družbami, v statutih družb v Sloveniji izvršilna pristojnost delavskega direktorja posebej izključuje. Zato predlagamo spremembe zakonodaje, ki bi zagotavljala večjo jasnost določb v smeri definiranja delavskega direktorja kot kadrovskega direktorja ter skladno s tem tudi ureditev v statutih ter drugih aktih družbe.[R. Tramšek]20162016-07-21 14:47:40Magistrsko delo61105UDK: 349.2-057.162 5(043.3)COBISS_ID: 5186347NUK URN: URN:SI:UM:DK:D9UDNRQOsl