<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UTAJE DAVKA NA DODANO VREDNOST PRI CARINSKEM POSTOPKU SPROSTITVE BLAGA V PROST PROMET</dc:title><dc:creator>Čebela,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sprostitev v prosti promet</dc:subject><dc:subject>utaja DDV</dc:subject><dc:subject>oprostitev DDV</dc:subject><dc:subject>carinska unija</dc:subject><dc:subject>upravno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>sistem VIES</dc:subject><dc:subject>mreža Eurofisc</dc:subject><dc:description>Davčne utaje so postale globalni problem in predstavljajo velik finančni primanjkljaj v državnih proračunih. Z davčnimi utajami se soočamo tudi v Republiki Sloveniji, na ravni Evropske unije pa države z medsebojnim sodelovanjem skušajo davčne utaje, z različnimi ukrepi, tako zakonodajnimi kot nadzornimi, preprečiti oziroma jih vsaj znižati na minimalno raven.

Preprečevanje davčnih utaj je v prvi vrsti naloga posamezne države, za zaščito lastnih finančnih interesov, pomembno pa je tudi medsebojno sodelovanje državnih organov na mednarodni ravni. Osrednjo vlogo pri nadziranju davčnih utaj imajo davčni organi držav članic, vendar tudi vloga carinskih organov, pri nadziranju davčnih utaj, povezanih s carinskimi postopki, ni zanemarljiva.

Osrednji prostor v magistrski nalogi je namenjen utajam davka na dodano vrednost pri uvozu blaga in sprostitvi le tega v prosti promet po carinskem postopku sprostitev blaga v prosti promet, kateremu sledi davčno oproščena dobava blaga v drugo državo članico. Pri tem postopku je že ob samem uvozu blaga gotovo, da je blago namenjeno v drugo državo članico kot je država uvoza blaga, za kar  morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Če pogoji za uvoz blaga po tem carinskem postopku niso izpolnjeni, obstaja možnost, da bo blago ostalo neobdavčeno v državi članici uvoza blaga ali pa bo prepeljano v namembno državo članico, vendar tam za to blago ne bo obračunan davek na dodano vrednost.

V luči uspešnega preprečevanja utaj davka na dodano vrednost pri uporabi carinskega postopka sprostitev blaga v prosti promet z davčno oproščeno dobavo v drugo državo članico je treba na ravni Evropske unije zagotoviti trden ureditveni okvir, na ravni posameznih držav članic pa zagotoviti izvajanje kontrole tega postopka. V praksi se je pokazalo, da države članice premalo izkoriščajo obstoječi ureditveni okvir za učinkovito in predvsem hitro odkrivanje utaj davka na dodano vrednost v carinskem postopku sprostitev blaga v prosti promet z davčno oproščeno dobavo v drugo državo članico, kar izkoristijo goljufi. Komisija je na obravnavanem področju naredila že vrsto izboljšav, vendar so potrebna še dodatna prizadevanja.</dc:description><dc:publisher>[P. Čebela]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-27 13:08:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>61204</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.22(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5239083</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RNB9YRLS</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
