<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ZAGOTAVLJANJE PRAVNE VARNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV V DAVČNIH POSTOPKIH IN PRI IZMENJAVI INFORMACIJ NA PODROČJU OBDAVČENJA</dc:title><dc:creator>De Corti,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pravna varnost</dc:subject><dc:subject>davčni zavezanci</dc:subject><dc:subject>davčni postopki</dc:subject><dc:subject>izmenjava informacij</dc:subject><dc:description>Predmetno magistrsko delo predstavlja zaokrožen pogled na pravno varnost davčnih zavezancev, in sicer z dveh vidikov: v davčnih postopkih ter pri izmenjavi podatkov na področju obdavčenja. Vidik davčnega postopka je obdelan v okvirih slovenske postopkovne davčne zakonodaje, kar pomeni, da obravnava Zakon o davčnem postopku kot temeljni davčno-postopkovni zakon v Republiki Sloveniji in podredno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja subsidiarno. Vidik izmenjave podatkov na področju obdavčenja je predstavljen zlasti z mednarodnega vidika, saj je slednji v zadnjih letih, ob naraščajočem trendu prenašanja dobičkov na eni strani in ustvarjanju novih pravil za preprečevanje nezakonitih poslov te vrste, vedno pomembnejši.

Pri analizi pravne varnosti v davčnem postopku sem ugotovila, da je pravna varnost na  visoki ravni ob spoštovanju temeljnih načel, kot so načelo pravne države, načelo pravne varnosti in njegova podnačela ter načelo pravičnosti in podnačela le-tega. Na visoko raven pravne varnosti davčnih zavezancev v davčnem postopku je bilo  poseženo z novelo ZdavP-2F, z javno objavo davčnih dolžnikov in novelo ZDavP-2G, ki je posegla v pravice davčnih zavezancev s podaljšanjem obdobja inšpiciranja v primeru prirasta premoženja in cenitve davčne osnove s petih na deset let, z vpeljavo nerazumno visoke davčne stopnje v višini 70 % v primeru cenitve davčne osnove ter s črtanjem sklepnega razgovora kot zelo pomembne faze davčnega postopka. 

Podobna je slika tudi pri mednarodni izmenjavi podatkov za davčne namene, pri kateri ugotavljam, da vsi trije analizirani projekti, in sicer CRS, FATCA in BEPS, predstavljajo primarno odraz fiskalnih interesov držav, kar se kaže zlasti s posegom v inštitut davčne in bančne tajnosti. Menim, da bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko pri zgoraj omenjenih temeljnih institutih za mednarodno izmenjavo podatkov o davčnih zavezancih, govorili o visoki stopnji pravne varnosti davčnih zavezancev.</dc:description><dc:publisher>[B. De Corti]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-27 20:40:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>61215</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.222(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5232683</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RYTIFU0T</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
