IZZIVI ZAŠČITE BARVNE ZNAMKE EU IN ZDA MED MONOPOLNIMI PRAVICAMI IN SVOBODNO KONKURENCORečnik, Maja (Avtor) Repas, Martina (Mentor) blagovna znamkabarvna znamkaobseg zaščiteBlagovna znamka je pomembna, ker daje kupcu podatke o poreklu blaga ali storitve, prav tako o njegovih značilnostih in kakovosti. Podjetja težijo, da si za svoja prizadevanja na trgu pri ustvarjanju neponovljivih čustvenih spodbud, pridobijo pravno zaščito. To področje je sistemsko urejeno v zakonodaji o blagovnih znamkah, ki slednje v Evropski uniji (EU) pravno opredeljuje, da je namen blagovne znamke zagotavljati identiteto izvora tržnega blaga ali storitve za kupca ali končnega uporabnika. Razvoj tehnologije je omogočil, da so te netradicionalne znamke, kot so vonj, barve, okus postale upravičene zaščite, vključene v zaščiti in da je sistem blagovnih znamk postal bolj liberalen. V primerjavi z drugimi netradicionalnimi znamkami, kot so zvoki, vonji in hologrami so znamke najbolj priljubljene za zaščito. Najbolj pogosta je registracija barve kot blagovne znamke, še posebej težavna pa je registracija prostorsko neomejene barve. Polemike in razprave na tem področju so usmerjene v to, kako opredeliti barvo kot blagovno znamko, kakšen obseg in razsežnosti zaščite dovoliti ter kako preprečiti, da bi vsakršen znak dobil monopolne pravice na trgu, hkrati pa bi podjetja spodbudil k razvoju in vlaganjem v blagovne znamke ter h krepitvi konkurenčnosti. Tako sodišča nenehno iščejo ravnotežje med tema ciljema ter širijo (t. i. liberalni pristop) ali ožijo (t. i. konzervativni pristop) zaščito in tehtajo svojo odločitev med pravicami imetnika blagovne znamke in oviranjem konkurence z upoštevanjem različnih okoliščin, kot so na primer vpliv na odločitve potrošnika, na vrednost blaga idr. Barvna znamka ima nedvomno omogočeno zaščito v zakonodaji EU in v Združenih državah Amerike (ZDA), vendar se prijavitelji srečujejo z ovirami pri njeni registraciji. Pravila za registracijo so enaka za vse znamke, a v mnogih primerih prostorsko neomejena barva ni mišljena kot razlikovalna. Barva, ki ni oblikovana v določeno obliko ali logotip, ima naravne značilnosti, zaradi katerih jo sodišča obravnavajo tudi zelo omejevalno, pod strogimi pogoji, predvsem iz razloga, ker je potrošniki prepoznavajo izdelke in storitve subjektivno in ni jasne vnaprej določene opredelitve. Naloga obravnava ovire pri postopku registracije znamke, ki določajo zahteve in okoliščine, ki jih morajo prijavitelji izpolniti in pomenijo vstop v pravno zaščito premoženja blagovne znamke. Registracija barvnih znamk je v nalogi analizirana v luči zadnjih primerov praks sodišč s poudarkom na EU in potrebno primerjavo z ZDA ter s posameznimi presojami argumentov v drugih državah članicah ter s poudarkom na slovenski praksi. Ukvarjala sem se postopkom in pogoji za registracijo, še posebej s področjem razlikovalnosti barvne znamke in s poskusi dokazovanja razlikovalnosti barve »per se« ali skozi uporabo, kar je tudi najbolj težavna ovira za registracijo. Prav tako sem z namenom primerjalne analize med zakonodajo EU in ZDA, analizirala pomembe pravne prakse v ZDA, kje se soočajo s podobnimi izzivi. Natančneje je analizirana zadeva Louboutin, kjer je okrožno sodišče zavrnilo pogled prejšnje prakse in omejilo zaščito z vrnitvijo k teoriji izčrpanosti barv, kar je Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo pred leti. Razlaga v ZDA ima v tem primeru nekaj pomanjkljivosti, namreč niso upoštevana dejstva, da je znamka sestavljena zlasti iz enega odtenka rdeče in je bila registrirana in uporabljena samo za podplat obutve, kar zanika razlikovalno značilnost. Podrobneje so analizirane okoliščine, ki ožijo obseg zaščite, kot so teorija izčrpanosti barv, zmede odtenkov ali široke estetske funkcionalnosti. Ob koncu se ukvarjam z vprašanjem, kako bi se zadeva odvila, če bi bil primer izveden v EU in kakšne so razlike in podobnost med sistemoma EU in ZDA.[M. Rečnik]20162016-07-29 10:12:32Magistrsko delo61278UDK: 347.772(043.3)COBISS_ID: 5354539NUK URN: URN:SI:UM:DK:SJAIVL64sl