<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ZASEBNO UVELJAVLJANJE PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA IN TEORIJA ZAŠČITNE CENE V EU IN ZDA</dc:title><dc:creator>Maurin,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repas,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konkurenčno pravo EU</dc:subject><dc:subject>javnopravnopravno uveljavljanje pravil konkurenčnega prava</dc:subject><dc:subject>zasebnopravno uveljavljanje pravil konkurenčnega prava</dc:subject><dc:subject>teorija zaščitne cene</dc:subject><dc:subject>odškodnina</dc:subject><dc:subject>vzročna zveza</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na problem zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava kot pomembno dopolnitev javnopravnemu uveljavljanju, ki poteka preko organov za varstvo konkurence. Glavni namen zasebnopravnega uveljavljanja konkurence je predvsem, da se vsem oškodovanim zaradi kršitve konkurenčnih pravil povrne škoda in da se kršiteljem prepreči nedovoljeno ravnanje. V ZDA je takšen način uveljavljanja pravic zasebnikov že precej razvit, medtem ko se je v EU na podlagi aktivnosti Evropske komisije in sodne prakse Sodišča EU začel razvijati šele v zadnjih nekaj letih. 

K razvoju zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava je dosti pripomogla Evropska komisija, ki je sprejela kar nekaj aktov s tega področja. Kot prvo lahko omenimo Uredbo 1/2003, s katero je prišlo do reforme konkurenčnega prava, katere najpomembnejši doprinos je decentralizacija pristojnosti za presojo protikonkurenčnih dejanj ter neposredna uporaba takrat veljavnega člena 81(3) PES. Sledili sta Zelena in Bela knjiga o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil ES, sprejeti leta 2005 in 2008. Njun namen je bil spodbuditi odškodninske tožbe za škodo, ki je bila povzročena s kršitvijo konkurenčnih pravil. S podobnim ciljem je bila leta 2014 sprejeta tudi Direktiva 2014/10/EU.

Magistrska naloga analizira številna vprašanja na področju zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava, poudarek pa je na razvoju teorije zaščitne cene oziroma teorije učinka dežnika v EU, ki se je prvič pojavila v sodni odločbi Sodišča EU leta 2014 v zadevi Kone AG in drugi. V okviru teorije zaščitne cene magistrska naloga izpostavlja naslednja vprašanja: ali je Sodišče EU z odločitvijo v zadevi Kone AG in drugi, kjer je priznalo teorijo zaščitne cene, spodbudilo zasebnopravno uveljavljanje pravil konkurence, ali za odškodninsko odgovornost članov kartela zadošča že posredna vzročna zveza med nedovoljenim delovanjem in nastalo škodo, ali je vključitev teorije zaščitne cene oziroma učinka dežnika v civilno odgovornost udeležencev kartela v skladu s funkcijo odškodnine, ali se teorija zaščitne cene lahko pojavi tako v primeru kršitve člena 101 PDEU kot tudi kršitve člena 102 PDEU in ali bi morala teorijo zaščitne cene upoštevati tudi nacionalna sodišča pri odločanju v nacionalnih zadevah, ki nimajo vpliva na trgovino med državami članicami in druga.

Problemi zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava v EU so z namenom primerjave dopolnjeni s sodno prakso sodišč ZDA na področju uveljavljanja odškodnin, ugotovitvami v zvezi z razvojem teorije zaščitne cene v ZDA in perspektivo njenega nadaljnjega razvoja na obeh kontinentih, tako v ZDA kot tudi v EU.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-30 02:02:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61297</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5242923</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:A1PRDI4B</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
