<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodelovanje nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Čop,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotlar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nesreče</dc:subject><dc:subject>naravne nesreče</dc:subject><dc:subject>reševanje</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>prostovoljna društva</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Sodelovanje prostovoljnih društev oziroma nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja. Njihove naloge ne obsegajo samo reševanja in pomoči temveč tudi preventivne ukrepe. Nevladne organizacije se v sistem zaščite in reševanja vključujejo prostovoljno, za kar imajo od države priznane tudi nekatere ugodnosti, kot sta finančna pomoč in zavarovanje. Prostovoljci predstavljajo nepogrešljivi člen sistema za zaščito in reševanje, saj je z njimi sistem učinkovitejši in nenazadnje tudi cenejši. Glavni predstavniki prostovoljcev so gasilci, ki imajo najdaljšo zgodovino in najbolj razvejano področje delovanja. Med pomembnejše spadajo še gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba in podvodna reševalna služba, ki imajo specifična znanja za reševanje na svojem področju. Rdeči križ Republike Slovenije predstavlja ključni člen za pomoč ljudem, saj zbira sredstva za pomoč ljudem v krizi tako v finančnem smislu kot tudi v zbiranju osnovnih življenjskih potrebščin in ponuja svoje stacionarije in nastanitvene enote, kamor se ljudje ob nesreči lahko obrnejo po pomoč. Ostala društva, kot so enote društev z reševalnimi psi, taborniki, skavti, radioamaterji in aeroklubi, v sistemu zaščite in reševanja sodelujejo redkeje, predvsem pri večjih nesrečah. Za sodelovanje nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja so zagotovljeni viri financiranja iz državnega proračuna in občin, kljub temu pa je s strani države vedno premalo sredstev za zaščito in reševanje. Status zaščite in reševanja je v Sloveniji dobro opredeljen, saj imamo na vseh področjih reševanja dobro strokovno izobražene ljudi, ki ob nesrečah priskočijo na pomoč, zaradi česar v prihodnosti ni načrtovanih kakšnih večjih sprememb, na primer v smeri večje profesionalizacije sistema zaščite in reševanja na račun manjše participacije prostovoljnih sil.</dc:description><dc:publisher>P. Čop]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-04 17:01:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61407</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3248874</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:1SURMNSC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
