<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija</dc:title><dc:creator>Jurkovič,	Valerija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prevolnik Povše,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čandek Potokar,	Marjeta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašiči</dc:subject><dc:subject>pitanje</dc:subject><dc:subject>specializirana reja</dc:subject><dc:subject>rastnost</dc:subject><dc:subject>klavna kakovost</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-11 11:37:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>61590</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FCRKHQ0K</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
