<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OTROKOVO DOŽIVLJANJE BOLEZNI</dc:title><dc:creator>Smeh,	Anika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cugmas,	Zlatka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bolan otrok</dc:subject><dc:subject>doživljanje bolezni</dc:subject><dc:subject>starši bolnega otroka</dc:subject><dc:subject>hospitalizacija otroka</dc:subject><dc:subject>bolnišnična vzgojiteljica</dc:subject><dc:subject>psihični hospitalizem</dc:subject><dc:subject>fizični hospitalizem</dc:subject><dc:description>V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.</dc:description><dc:publisher>[A. Smeh]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-22 21:34:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>62109</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-082.4-053.2:159.97(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22703880</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IWUIRM3I</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
