<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRAVICA POTROŠNIKOV, DA SO OBVEŠČENI O POREKLU BLAGA PO PRAVU EVROPSKE UNIJE IN SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE</dc:title><dc:creator>Lainšček,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Svetovna trgovinska organizacija</dc:subject><dc:subject>poreklo blaga</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>svobodna trgovina</dc:subject><dc:subject>prosti pretok blaga</dc:subject><dc:description>Smo v obdobju liberalizacije mednarodne trgovine, katere končni cilj je prosto trgovanje brez ovir. Z liberalizacijo mednarodne trgovine je prišlo do pojava globalizacije in z njenim razmahom se je pojavila vse večja težnja po enotnih pravilih, ki bi veljala za vse države. Prav zato so se skozi čas oblikovale različne institucije in organizacije. Ena najpomembnejših mednarodnih institucij danes je Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljevanju STO), ki ureja trgovanje med državami na globalni ravni. Podobno kot STO je bila tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU) zasnovana z namenom, da bi odpravila ovire in spodbudila svobodno trgovino med svojimi državami članicami. 

Globalizacija je prinesla spremembe tudi na področju potrošnje, saj omogoča potrošnikom dostop na širši trg in s tem večjo izbiro izdelkov. Na nakupne odločitve potrošnikov vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi informacija o poreklu blaga. Poreklo blaga potrošniku pove, od kod določen izdelek prihaja, kar mu omogoča razlikovanje med domačimi in uvoženimi izdelki, ter s tem dajanje prednosti domačim izdelkom zgolj zato, ker so domači, ne pa nujno tudi boljši, kar je v nasprotju s svobodno trgovino in prostim pretokom blaga.

Diplomsko delo primerja pravno ureditev glede pravice potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga po pravu EU in pravu STO. V diplomskem delu ugotavljam, da pravo EU prepoveduje nacionalne zahteve po označbi porekla blaga iz drugih držav članic na izdelkih, saj predpostavlja, da imajo potrošniki negativne stereotipe o uvoženih izdelkih, kar ovira trgovino na enotnem trgu EU, razen v primerih, ko poreklo vpliva na kakovost blaga. Po drugi strani pa pravo STO načeloma priznava pravico potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga, vendar pravila o poreklu blaga držav članic sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih ali motečih učnikov na mednarodno trgovino.</dc:description><dc:publisher>[D. Lainšček]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-23 11:11:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>62143</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.13(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5266219</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CXGLYDGY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
