<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV POLIMORFIZMOV V CELOTNEM GENOMU NA PROFILE MAŠČOBNIH KISLIN PRI BOLNIKIH S KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZNIJO</dc:title><dc:creator>Jezernik,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Repnik,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična vnetna črevesna bolezen</dc:subject><dc:subject>profil maščobnih kislin</dc:subject><dc:subject>asociacijska študija</dc:subject><dc:subject>študija celotnega genoma</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo s intenzivno bioinformacijsko analizo preučevali povezave med profili maščobnih kislin in polimorfizmi posameznega nukleotida (SNP-ji), ki so bili genotipizirani na SNP mikromreži, ki obsega več kot 200.000 SNP-jev celotnega genoma. Namen tega dela je bil najti genetske regije, ki vplivajo na deleže maščobnih kislin v membranah rdečih krvnih celic bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in razložiti, kako s tem prispevajo k patogenezi bolezni ali njenemu poteku. Pri bioinformacijski analizi smo uporabili več programskih orodij, med njimi PLINK, R in Haploview.
Bioinformacijska analiza je pokazala močan statistično značilen signal v FADS regiji, ki vpliva na delež dihomo-γ-linolenske kisline (p = 6.84 × 10-7). Signal je del večjega haplotipskega bloka, katerega vpliv na kinetiko metabolizma maščobnih kislin in eikozanoidov je že dobro opisan. Haplotip D namreč poveča sintezo daljših maščobnih kislin. V prisotnosti moderne zahodnjaške diete bogate s krajšimi ω-6 maščobnimi kislinami vodi do proizvodnje velikih količin arahidonske kisline, katere derivati delujejo vnetno. Ta mehanizem je lahko patogen za kronično vnetno črevesno bolezen. Haplotip D v KVČB deluje negativno tudi s porabo esencialnih maščobnih kislin v času hudega vnetja in s tem vpliva na potek bolezni. 
Rezultati te asociacijske študije kažejo na vlogo maščobnih kislin v poteku KVČB. Nadaljnje raziskave na tem področju bi prispevale k napovedovanju poteka bolezni in uspešnosti terapij ter odkrivanju novih terapevtskih tarč.</dc:description><dc:publisher>[G. Jezernik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-23 17:54:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62175</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 612.336(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20298518</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WTMGA2MD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
