<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja</dc:title><dc:creator>Ocepek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvoršek,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>kriminalistično preiskovanje</dc:subject><dc:subject>forenzika</dc:subject><dc:subject>forenzične preiskave</dc:subject><dc:subject>sledi</dc:subject><dc:subject>dokazi</dc:subject><dc:subject>biološke sledi</dc:subject><dc:subject>zavarovanje sledi</dc:subject><dc:subject>shranjevanje sledi</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada.

Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja).

V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. 
Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin  je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti…  Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli.

Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih  preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.</dc:description><dc:publisher>T. Ocepek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-24 12:48:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62234</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.983.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3274986</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JGBYIFNT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
