<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izvedbe rehabilitacijskih programov restorativne pravičnosti na storilce in žrtve</dc:title><dc:creator>Kovačević,	Aja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>kazenske sankcije</dc:subject><dc:subject>alternativni pristopi</dc:subject><dc:subject>restorativna pravičnost</dc:subject><dc:subject>rehabilitacijski model</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Pristopi odzivanja na kriminaliteto so se skozi zgodovino spreminjali. Vrsto let je prevladujoči način predstavljal klasični retributivni model, ki zagovarja kaznovanje storilca za storjeno kaznivo dejanje, ki je po teži sorazmerno teži kaznivega dejanja. Cilj pristopa je zadejati storilcem tisto, kar si zaslužijo. Zaradi vrste kritik o kruti obravnavi storilcev na račun retributivnega pristopa se je začel razvijati rehabilitacijski model, ki se je od kaznovalnega razlikoval prav po obravnavi storilcev. Ta je v ospredje postavljal tretman, s katerim bi naj storilec dosegel konformizem, ravno storilčevo konformno vedenje pa velja za kriterij ovrednotenja uspešnosti programa. Pomanjkljivost obeh naštetih programov predstavlja dejstvo, da je vloga žrtev zanemarjena, kljub temu da imajo kazniva dejanja, ki so jim bila prizadejana, nanje prav tako močan vpliv. Drugoten položaj žrtev je bil glavna odskočna deska zagovornikov restorativne pravičnosti, ki so s kritikami klasičnih usmeritev povzdignili pomen alternativnega pristopa. Poleg večjega vključevanja primarnih in sekundarnih žrtev v programe restorativne pravičnosti pa programi zagovarjajo tudi vključitev drugih subjektov  med drugim lokalne skupnosti, ki je prav tako posredno vpletena v kaznivo dejanje. Prvoten namen vključevanja lokalne skupnosti predstavlja do sedaj zelo težavna reintegracija prestopnikov in žrtev, katerih socialne etikete so jih ovirale pri normalnem nadaljevanju njihovih življenj po kaznivem dejanju. V diplomski nalogi bom raziskala, ali je alternativni pristop restorativne pravičnosti boljši pri odzivanju na kriminaliteto, predvsem v smislu lažje ter uspešnejše rehabilitacije žrtev ter na drugi strani bolj optimalne ter funkcionalne reintegracije prestopnikov.</dc:description><dc:publisher>A. Kovačević]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-25 11:01:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>62303</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3243754</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:389DXGGG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
