<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZDELAVA VEZIVA ZA ASFALT - BITUMNA IZ OBNOVLJIVIH VIROV S POMOČJO PIROLIZE NA LABORATORIJSKI NAPRAVI</dc:title><dc:creator>Rožman,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klinar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>piroliza v tekoči fazi</dc:subject><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>bitumen</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo preverili možnost pridobivanja bitumenskih komponent iz lesa, s pomočjo metode pirolize v tekoči fazi. Eksperimente smo izvajali v visokotemperaturnem šaržnem mešalnem reaktorju s prekinjevalci toka. Na izhodu smo zbirali vodni in oljni destilat. Plinske produkte smo speljali na baklo. Vzorce reaktorskega ostanka smo ekstrahirali s toluenom.
Predlagali smo teoretičen model piroliznega razpada lesa v tekoči fazi. Model predpostavlja nereaktivno tekočo fazo in umešanje oziroma dispergiranje lesnega ostanka v tekoči fazi. Model predvideva nastanek zgolj optimalnih produktov, glede na tendenci; ohraniti čim večji delež ogljika in vodika ter čim nižji delež kisika v lesnem ostanku. Po modelu lahko iz lesa, ob optimalnem poteku pirolize v tekoči fazi, pridobimo 46 % bitumenskih komponent, 0 % oljne frakcije, 30 %  vodne frakcije in 24 % plinske frakcije.
Z eksperimenti smo preverjali vpliv maksimalne temperature procesa na potek pirolize lesa. Med raziskavami smo, pri maksimalni temperaturi 288 °C, iz lesa izločili 8 % oljne frakcije, 25 % vodne frakcije in 18 % plinske frakcije. Sklepamo, da smo v lesnem ostanku bistveno znižali delež kisika, saj so rezultati blizu optimalnim vrednostim iz modela. Pri tej temperaturi se lesni ostanek ne umeša v tekočo fazo. V reaktorskem ostanku so ostali večji kosi z lesno strukturo. Pri analizi s toluenom smo ugotovili, da precejeni reaktorski ostanek vsebuje približno enak delež netopnih snovi kot tekoča faza.
Z višanjem maksimalne temperature pirolize, lesna struktura vedno bolj razpada. Pri 381 °C pridemo do umešanja lesnega ostanka v tekoči fazi. Trdni vzorci reaktorskega ostanka so krhki in nehomogeni. Vzorec smo raztopili s toluenom in raztopino filtrirali. Na filtrirnem ostanku so se nabrali ogleni produkti. Lesni produkti v reaktorskem ostanku verjetno delujejo kot polnilo in ne kot sestavina tekoče bitumenske faze.
S pirolizo lesa, v gumenem destilatu kot tekoči fazi, nam je uspelo že pri 288 °C znižati delež kisika v reaktorski zmesi. Pri tej temperaturi nam ni uspelo doseči prehajanja ligninskega dela lesa v tekočo fazo, hkrati v precejenem reaktorskem ostanku ni povečanja oglenih produktov. Z zviševanjem temperature lesni ostanek ogleni (presnavlja se v ogljik), raje kot se raztaplja oziroma dispergira v tekoči fazi. Z zviševanjem maksimalne temperature pirolize, dosežemo umešanje lesnega ostanka. Toda umešani ogleneli produkti verjetno nimajo adhezivnih lastnosti zaželenih v bitumnu. Predvidevamo da produkti pirolize v bitumnu delujejo kot polnilo in niso najbolj primerni za njegovo izdelavo.
V delu smo ugotovili potreben potek procesa pirolize glede na vrsto komponente bitumna, ki jo želimo pridobivati.</dc:description><dc:publisher>[B. Rožman]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-25 18:39:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>62351</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 553.985(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20375574</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:1M2YJUIG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
