PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINSotošek, Sergeja (Avtor) Škof, Bojan (Mentor) Zakon o dohodninidavek od dobička iz kapitalanepremičninefizične osebedavčna osnovadavčna stopnja.Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev. V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.[S. Sotošek]20162016-08-29 20:39:07Diplomsko delo62585UDK: 336.22(043.2)COBISS_ID: 5413419NUK URN: URN:SI:UM:DK:7MRVAFRRsl