<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRISTOJNOST IN POSTOPEK ZA ODLOČANJE O DRUŽINSKIH ZADEVAH NA HRVAŠKEM</dc:title><dc:creator>Geč,	Ksenija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družinska razmerja</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>zakonec</dc:subject><dc:subject>pristojni organi</dc:subject><dc:subject>postopek</dc:subject><dc:subject>vzgoja otroka</dc:subject><dc:subject>družinski spori</dc:subject><dc:description>Redko katero področja prava je tako osebno in toliko napolnjeno s čustvi, kot so to zadeve v zvezi z družino. Družinsko pravo obsega širok spekter predpisov, s katerimi država posega v posameznikovo zasebnost, v njegova družinska in druga razmerja. Družinsko pravo ureja družinska razmerja, sem pa spada položaj otrok, položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, zunajzakonskih otrok ter tudi dolžnost vzgoje in skrbi za otroka. Spori iz družinskih razmerij so praviloma za vse zelo travmatični in psihično obremenjujoči, zato, če je le možno, si je potrebno prizadevati spore rešiti sporazumno. Kadar pa se družinski spori ne dajo rešiti sporazumno, je potrebno, da se rešijo pred pristojnimi organi, pod točno določenimi postopki, ki so predpisani in urejeni za reševanje teh vrst sporov. Vsaka država, kakor tudi Hrvaška, pa ima svoje predpise in zakone, ki urejajo družinska razmerja in postopke, po katerih se spori iz teh razmerij rešujejo.</dc:description><dc:publisher>[K. Geč]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-30 15:09:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>62650</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.98(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5308715</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FYVMI7XH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
