<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV DODANEGA KOSTANJEVEGA TANINA V OBROKU MERJASCEV NA HISTOMORFOLOŠKE IN IMUNOHISTOKEMIČNE LASTNOSTI ČREVESJA TER JETER IN SESTAVIN VONJA PO MERJASCU</dc:title><dc:creator>Bilić-Šobot,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škorjanc,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kubale Dvojmoč,	Valentina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čandek Potokar,	Marjeta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrolizirani tanini / črevesje / jetra / morfometrija / celična proliferacija / vonj po merjascu</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji smo proučevali vplive hidroliziranega tanina (izvleček sladkega kostanja) na histomorfološke in imunohistokemične lastnosti tankega in debelega črevesja ter jeter, v povezavi z vonjem po merjascu. Disertacija je osredotočena tudi na tvorbo skatola v debelem črevesju, njegovo razgradnjo v jetrih in nalaganje skatola v maščobne tkivu merjascev. Doktorsko nalogo sestavljata dva poskusa, v prvi je bilo vključenih 24 merjascev (Landrace x Large White), živali so bile razdeljene v štiri skupine (T0, n=6, krmna mešanica s 13,2 MJ/kg, 15,6% surovih proteinov) in pa tri z dodatkom tanina 1% (T1, n=6), 2% (T2, n=6) in 3% (T3, n=6). Dodajanje tanina v obrok merjascev je vplival na nekatere morfološke lastnosti tankega črevesja (duodenum) in sicer na povečano velikost resice, njen perimeter in debelino mukoznega tkiva. Dodatek tanina je zmanjšal velikost mitotske aktivnosti v cekumu in delu debelega črevesja (colon descendens) in apoptotsko aktivnost v delu debelega črevesja (colon ascendens). V jetrnem tkivu nismo zasledili nobenih histoloških sprememb, ki bi nastale kot posledica dodanega tanina. V drugi poskus je bilo vključenih 51 merjascev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine: kontrolno skupino (BEK-2, 12,9 MJ/kg, 15% surovih proteinov brez dodanih taninov, T0, n=12) in v tri skupine, ki so imele v krmno mešanico dodane tanine različnih koncentracij in sicer 1% (T1, n=13), 2% (T2, n=13) in 3% (T3, n=13). Dodatek tanina v obroku je imel vpliv na zmanjšanje koncentracije skatola v debelem črevesju (colon descendens), ob tem smo zasledili tudi povečano katalitično aktivnostjo citokrom encima CYP2E1. Dodajanje taninov se je pokazalo kot tendenca na zmanjšanje aktivnosti encimov CYP2A19 in CYP1A. V maščobnem tkivu merjascev se je prav tako pokazal trend zmanjševanja koncentracije androstenona ob povečani koncentraciji dodanega tanina v krmi merjascev. Na vsebnost skatola v maščobnem tkivu merjascev dodani tanin ni imel vpliva.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-06 07:57:18</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63080</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AETFDZNV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
