POVRŠINSKA OBDELAVA SILIKONSKEGA MATERIALAPolanič, Barbara (Avtor) Finšgar, Matjaž (Mentor) Fras Zemljič, Lidija (Komentor) Hitozanpoli(dimetilsiloksan)PDMSAFMFTIRXPSplazmagoniometrijaSilikon z kemijskim imenom poli(dimetilsiloksan) ali krajše PDMS je eden izmed pomembnih polimerov uporabnih v številnih industrijskih panogah. Zelo pomemben je na področju medicine, kjer se največkrat uporablja za proizvodnjo različnih implantatov, saj izkazuje dobre kemijske in strukturne lastnosti. Kot implantat je široko uporabljen za proizvodnjo katetrov. Žal je še vedno cca. 80% uroinfekcij posledica uporabe urološkega katetra, ki vpliva na prenos patogenih bakterij v sečnico in posledično v mehur, zaradi česar se uroinfekt tudi pojavi. Vzroke uroinfekta zaradi uporabe katetra je moč pripisati premalo hidrofobni površini, neučinkoviti protimikrobnosti ter nastanku biofilma na površini le tega. Zaradi tega so trendi pri izdelavi uroloških katetrov usmerjeni v oplaščanje njihovih površin s sredstvi, ki znižujejo prisotnost patogenih bakterij v sečnici in s tem preprečujejo nastanek biofilma na njihovi površini. Zaradi vse večje zdravstvene in ekološke ozaveščenosti ljudi se je zato izkazala potreba po uporabi naravnih, biorazgradljivih, netoksičnih spojin za funkcionalizacijo površin katetrov. Iz tega razloga je diplomsko delo usmerjeno v obdelavo površin silikona, kot najpogosteje uporabljenega materiala za izdelavo uroloških katetrov. Površine silikonskega materiala smo funkcionalizirali s pomočjo uporabe kisikove plazme. Sledil je tudi nanos protimikrobnega in biorazgradljivega polisaharida hitozana za dosego protimikrobnih lastnosti. Uporabili smo različne tehnike nanosa. Najprej smo uporabili tehniko namakanja neaktiviranih silikonskih ploščic v različno koncentrirane raztopine hitozana, vendar se je ta tehnologija izkazala za nefunkcionalno. Nato smo silikonske ploščice predhodno aktivirali s kisikovo plazmo in ponovili postopek namakanja v raztopine hitozana. Elementno sestavo in morfologijo funkcionaliziranih kot tudi nefunkcionaliziranih materialov smo določali z FTIR, XPS in AFM, omočljivost vzorca pa smo analizirali z goniometrijo.[B. Polanič]20162016-09-06 20:13:22Diplomsko delo63145UDK: 678.84:616-71(043.2)COBISS_ID: 20364310NUK URN: URN:SI:UM:DK:RPAQFKHVsl