<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVAJANJU eZDRAVJA</dc:title><dc:creator>Belko,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>IKT</dc:subject><dc:subject>eZdravje</dc:subject><dc:subject>mobilnost</dc:subject><dc:subject>interoperabilnost</dc:subject><dc:subject>varnost.</dc:subject><dc:description>Slovenija, enako kot Evropska unija, ima težave z zviševanjem deleža starejše populacije z večjo pogostnostjo kroničnih obolenj, kar je prispevalo k zvišanim stroškom zdravljenja. eZdravje, kar zajema informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v zdravstvenem sistemu, se zdi kot dobra rešitev za te izzive. Evropska komisija zavoljo predpostavke, da zdravje izboljšuje kvaliteto in učinkovitost zdravstvenih storitev, podpira implementacijo projekta eZdravje. 
Po temeljitem pregledu literature v povezavi z eZdravjem in strukturiranih intervjujih, opravljenih z 12 izbranimi zdravstvenimi strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, smo primerjali pomembne vidike implementacije eZdravja v Sloveniji z zdravstvenimi dosežki nekaterih vodilnih držav Evropske unije. 
Očitno je, da pogosto sprejetje eZdravja spodleti zavoljo podcenjevanja nekaterih dejstev implementacije. eZdravje potrebuje dober projektni menedžment in dobro upravljanje. Pomen uvajanja eZdravja je v glavnem odvisen od političnih dejavnikov. Številni projekti v povezavi z eZdravjem ostanejo zaradi političnih ovir in pomanjkanja finančnih virov le projekti. 
Udeležba zdravstvenih strokovnjakov v projektu eZdravje je tudi ključnega pomena. Pomanjkanje aktivne vključitve zdravnikov v projekte eZdravja je glavni faktor finančnega poloma teh projektov. 
Digitalizacija popisov bolezni izboljšuje odnos med izvajalci in koristniki zdravstvenih storitev, preprečuje podvajanje receptov in hospitalizacij, neuspešen prenos popisov bolezni in v glavnem pomanjkanje komunikacije pri klinični obravnavi. Dostop bolnikov do elektronskega zapisa popisa bolezni v Sloveniji še ni dosežen. 
V uvajanju novih tehnologij je jasno, da je treba upoštevati širši socialni okvir. Ovire, kot je slaba e-pismenost in večje nagnjenje do osebne komunikacije, omejujejo sprejetje nekaterih uslug eZdravja v vsakdanji praksi. Z izvajanjem ustreznih edukacijskih programov te omejitve bi lahko zmanjšali. 
Za dosego popolnoma učinkovitega programa eZdravja je treba odstraniti slabosti v zvezi z varnostjo in privatnostjo. Jasno je, da se bodo v zvezi z mobilnostjo in interoperabilnostjo perspektive eZdravja, riziki privatnosti in varnosti zviševali.
Lahko sklenemo, da so pozitivni rezultati uvajanja eZdravja obetajoči.</dc:description><dc:publisher>[S. Belko]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-06 23:52:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63160</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12545564</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VARF7BKX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
