IRAN PO REVOLUCIJI 1979Dečar, Jerneja (Avtor) Potočnik, Dragan (Mentor) islamska revolucija 1979ajatola Homeinizasedba ambasade Združenih držav AmerikeKurdiiransko-iraška vojnaženske pravicejedrski programTema diplomskega dela je Iran po islamski revoluciji leta 1979. V revoluciji je padla zahodno usmerjena dinastija Pahlavi. Vodenje države prevzame Islamska republikanska stranka, ki je sprejela islamsko ustavo, šahovo diktaturo so preprosto zamenjali s svojo. Ajatola Ruholah Homeini leta 1979 zavzame funkcijo verskega in državnega voditelja, oklican je tudi za ustanovitelja Islamske republike Iran. Za utrjevanje svoje moči mu koristi incident zavzetja ambasade Združenih držav Amerike 4. novembra 1979, ki omili, a ob enem spodbudi prihod duhovščine na oblast. Po revoluciji prav tako pride do radikalnih sprememb na političnem dogajanju, Iran se zapre pred zahodnim trgom, vključi v boj s Kurdi in jim onemogoči obljubljeno avtonomijo, ponovno vzpostavi tajno policijo VEVAK, ki izvaja čistke in aretacije in doda islamske fundamentalistične težnje - terorizem. Kršenje človekovih pravic je vsakdan v novem Iranu. V tem obdobju je velik zalogaj za Iran vojna z Irakom, ki se začne 1980, v 8 letih Iran gospodarsko ošibi. Ženske prav tako doživljajo spremembe, njihov položaj v družbi se z vnosom islama degradira, odvzete so jim pod šahom pridobljene pravice. Hidžab je ponovno njihov vsakdan. Rdeča nit vzpostavljanja ravnovesja in ustvarjanje distance tujih sil od iranskih notranjim odnosom je bil iranski jedrski program. Le-ta omogoča državi, da vodi razvoj države v emancipiranem stilu in uporablja jedrsko energijo za ohranjanje kontrole.[J. Dečar]20162016-09-07 09:04:02Diplomsko delo63170UDK: 94(55)\"1979\"COBISS_ID: 22582536NUK URN: URN:SI:UM:DK:XBYBRFSJsl