<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament  (v 28 državah članicah)</dc:title><dc:creator>Ertl,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toplak,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>volitve v Evropski parlament</dc:subject><dc:subject>volilna pravica</dc:subject><dc:subject>volilne enote</dc:subject><dc:subject>volilni prag</dc:subject><dc:subject>volilne formule</dc:subject><dc:subject>kandidiranje</dc:subject><dc:subject>evropsko državljanstvo</dc:subject><dc:subject>države članice.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.</dc:description><dc:publisher>[M. Ertl]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-07 17:22:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63223</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 342.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5311787</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AUJ4AOPS</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
